Mentor – učne priprave

Interdisciplinarno zasnovan sklop Pustolovščina denar posega na različna predmetna področja in delno sledi splošnim ciljem posameznih predmetov, opredeljenih v učnih načrtih za osnovno šolo. Pri nekaterih predmetnih področjih smo podrobneje določili cilje, ki jih je ob ustvarjalni razširitvi mogoče doseči na posameznih stopnjah šolanja, pri drugih predmetih pa obravnava zasleduje splošne cilje.

Drugo triletje: Pustolovščina denar / Tretje triletje: Pustolovščina denar

Ne prezrite: učne priprave za prejšnjo mesečno temo Drugačnost in enakopravnost.

Drugo triletje, stopnja PIL

MATEMATIKA

Tematski sklop omogoča spodbujanje dela s podatki, povezano z obravnavo drugih matematičnih vsebin, učenje specifičnih vsebin, ob ustvarjalnem delu učitelja pa glede na interdiscipilnarno zasnovo spodbuja tudi problemsko znanje.

MATEMATIKA – 4. RAZRED

Sklop: Naravna števila in računske operacije
Učenci znajo:

• zapisati in brati števila do 10000;
• določiti predhodnik in naslednik števila;
• oblikovati zaporedje in nadaljevati dano preprosto zaporedje naravnih števil;
• seštevati in odštevati do 1000 (s prehodom);
• množiti in deliti do 1000;
• urediti naravna števila do 10000.

Sklop: Lastnosti operacij

Učenci znajo:
uporabljati na konkretnih primerih komutativnost in asociativnost seštevanja in množenja.

MATEMATIKA – 5. RAZRED

Sklop: Merjenje, Denarne enote

Učenec:

• primerja dve količini;
• meri z nestandardnimi in standardnimi enotami;
• pretvarja sosednje mnogoimenske enote v enoimenske enote in računa s količinami;
• pretvarja v sosednje enote in računa s količinami;
• spoznava, razumeva in se zaveda odvisnosti med dvema količinama;
• spremembo ene količine poveže s spremembo druge količine.

MATEMATIKA – 6. RAZRED

Sklop: Naravna števila, Računske operacije, Zbiranje podatkov

Učenec:

• pozna, zapiše in bere števila prek milijona,
• velika števila zaokrožuje na desetice, stotice,
• ureja, primerja naravna števila po velikosti,
• oceni rezultat posamezne računske operacij.

DRUŽBA – 5. RAZRED

Sklop: Gospodarstvo nekoč in danes

Učenci razumejo:

• pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes;
• povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem ...);
• pozitivne in negativne vplive gospodarskih dejavnosti v dani pokrajini.
  

Sklop: Državna ureditev Slovenije

Učenci spoznavajo:

• organiziranost slovenske države,
• simbole, znake in himno države.

ZGODOVINA – drugo triletje

(temeljni standardi)

Učenec  zna:

• iz zgodovinskega besedila izluščiti bistvene informacije;
• v ustnem ali pisnem sporočilu o zgodovinskem dogodku pravilno uporabiti temeljno terminologijo;
• zbrati iz različnih učnih pripomočkov (zemljevid, besedilo, slika) informacije o določenem zgodovinskem dogajanju, jih povezati v logično celoto (na preprosti ravni) in o njih ustno ali pisno poročati;
• razvijati dojemljivost za vrednote;
• zbrati in urediti podatke o določenem zgodovinskem obdobju ali dogodku v pravilnem časovnem zaporedju;
• poiskati sočasne zgodovinske dogodke in pojave v določenem obdobju;
• orientirati se na zgodovinskem zemljevidu;
• razbrati sporočilo, ki ga posreduje tematski zemljevid o dogajanjih in prostoru;
• spoznavati in sklepati, da sveta, v katerem živimo ne moremo primerjati z življenjem v človeški preteklosti, razlikovati vzroke in posledice zgodovinskih dogajanj;
• primerjati enakorodne pojave ali dogodke in zapisati podobnosti ter posebnosti;
• na temelju pridobljenih zgodovinskih vedenj o določenih pojavih povedati svoje mnenje o pomenu konkretnega dogodka.

  Tretje triletje, stopnja PLUS

  Etika in državljanska vzgoja – 7. razred
  

  Učenci:

• preiskujejo človeške različnosti: spolne, kulturne, rasne, jezikovne, narodnostne, verske in socialne;
• pojasnjujejo družbeno izgrajenost in utemeljujejo kulturno pogojenost razlikovanj;
• v medijskih sporočilih in v vsakdanjem življenju odkrivajo stereotipe in predsodke ter iščejo načine za njihovo preseganje;
• na primerih preiskujejo različne verske, filozofske in nazorske sisteme in odkrivajo načine sodelovanja med njimi;
• utemeljujejo pomen spoštovanja, strpnosti in solidarnosti kot pogojev za življenje v medkulturni družbi;
• odkrivajo in kritično presojajo aktualne primere dialogov med različnostmi (strpni, nestrpni, enakopravni, neenakopravni, nadrejeni, podrejeni).
  

Etika in državljanska vzgoja – 8. razred

Učenci:

• utemeljujejo pomen načela spoštovanja v odnosu do sebe, do družbenega in naravnega okolja;
• analizirajo in vrednotijo evropska načela ohranjanja kulturne in jezikovne raznolikosti;
• razlikujejo med kulturno in politično pripadnostjo.

GEOGRAFIJA – 9. RAZRED

Učenci:

• spoznavajo bogastvo različnih ljudstev na zemlji in se vzgajajo v spoštovanju ter različnosti in strpnosti do drugačnih po veri, rasi, jeziku in navadah;
• razvijajo mišljenje v opazovanju, primerjanju, logičnem sklepanju in posploševanju;
• razvijajo sposobnost za samostojno izobraževanje s pomočjo različnih virov znanja: učbenikov, literature, atlasov, leksikonov, enciklopedij, interneta in drugih računalniških programov.
  

ZGODOVINA – tretje triletje

Učenci:

• spoznavajo najpomembnejše dogodke iz obče in nacionalne zgodovine;
• ob spoznavanju slovenske zgodovine razvijajo zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti;
• seznanjajo se z življenjem, delom in miselnostjo ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih in vzroki za njihovo spreminjanje;
• spoznavajo in razvijajo razumevanje in spoštovanje različnih kultur, ver, ras in skupnosti;
• pridobivajo vedenja o kulturni dediščini v splošnem in nacionalnem okviru in dojemljivost za evropske kulturne in civilizacijske življenjske vrednote ter se na primerih iz krajevne zgodovine ozaveščajo o pomenu ohranjanja slovenskih kulturnih tradicij;
• razvijajo zgodovinsko mišljenje kot sredstvo razumevanja sodobnega sveta;
• pridobivajo sposobnost zgodovinskih prostorskih in časovnih predstav in se učijo pravilne rabe osnovne zgodovinske terminologije;
• seznanjajo se z vlogo virov in literature pri pojasnjevanju preteklosti in se usposabljajo za preprosto uporabo zgodovinskih kart, slikovnega gradiva in besedil ter razvijajo sposobnost uporabe preprostih metod zgodovinskega preučevanja;
• v povezavi s šolsko knjižnico pridobivajo temeljna knjižnična informacijska znanja, potrebna pri iskanju zgodovinske in poljudnozgodovinske literature;
• spoznavajo pomen arhivov in muzejev;
• učijo se kritične presoje zgodovinskih dogajanj, raznovrstnih sporočil in aktualnih dogodkov;
• pridobivajo veščine ustnega, pisnega in ilustrativnega sporočanja zgodovinskih informacij;
• ob zgodovinskih primerih razvijajo dojemljivost za vrednote, pomembne za avtonomno skupinsko delo in za življenje v pluralni ter demokratični družbi (strpnost, odprtost, miroljubnost, strpno poslušanje tujega in argumentiranje svojega mnenja, medsebojno sodelovanje, spoštovanje temeljnih človekovih pravic in dostojanstva).