Miselni utrinki iz vesolja
galaktična pošiljka: pesem o vesoljanu
prejme naj:
g. Marsovček
Mlečna cesta 113, Mars, planet številka 4, Vesolje
pošilja: Gabi Štumberger
Marsovček
Vesolje je globoko,
dolgo in široko,
je tudi visoko.
Kot le kaj?
Veliko je in več je
kot kakšen koli kraj.
A na sredi med planeti,
tam na Marsu gor sedi,
zvezdo gleda, ki se sveti,
se ne meni za ljudi.
Je že čudna ta prikazen
na na njeni glavi tri oči,
iz njenih ust pa ven prijazen,
jezik marsovski moli.
Pet je nog, a le tri roke,
ki žival jih gor tišči,
zdaj v vesolje, zdaj v boke,
vijolične kolegice so tri.
In kaj zagleda z očmi?
Po čem seže z rokami?
To je človek, vesoljec, ki leti!
Marsovček, hitro se skrij!
galaktična pošiljka: izpoved o doživljanju vesolja
prejme naj:
Veseli šolarji
Galaksija znanja 12, Zemlja, planet št. 2, Vesolje
pošilja: Diana Artnjak
Zame je VESOLJE neverjetno, skorajda pravljično. Ko se zvečer prižgejo zvezde in ko jih opazujem, se počutim, kot da lebdim v sanjah. V neskončnosti. Vedno znova in znova razmišljam, če je kdo tam na oni strani in me gleda nazaj. Če obstaja življenje še kje drugje kot na zemlji. Če kdo razmišlja, če obstajamo ...
In včasih tudi pomislim na tiste, ki jih pogrešam ... Če opazujejo iste zvezde kot jaz in se kdaj spomnijo name.
Rada bi šla do zvezd in v vesolje, stran od našega življenja, kjer vsak dan znova hitimo, ne da bi videli, v kakšnem čudovitem svetu živimo. Vse imamo za tako samovmevno in se ne zavedamo, kako čudovit je naš svet in kako magično je vesolje, ki nas obdaja.
