Planeti in pot v vesolje

Planeti in pot v vesolje

(e-učna pot)

Avtor: Andrej Guštin in uredništvo Vesele šole

Težavnost: od 4. do 6. razreda OŠ

Predvideni čas: 10-20 min

Ljudje so že v davnini opazovali nebo. Tako se je rodila astronomija – veda, ki raziskuje vesolje.

Pravijo, da je astronomija najstarejša veda. Toda trajalo je tisočletja, da so astronomi ugotovili, da je Zemlja okrogla, kako daleč so Luna, planeti…

Danes astronomi z velikimi teleskopi in roboti preučujejo vesolje ter odkrivajo vse bolj nenavadna vesoljska telesa, kot so na primer črne luknje.

Podaj se skozi astronomsko učno pot in odkrij novo galaksijo znanja in čisto prave galaksije. Vse raziskovalce vodi radovednost, zato kar pogumno naprej!

Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje

Pozorno si oglej film in se pripravi na osupljivo popotovanje po vesolju.

Naprej

Stopnja: Ogrevanje

(station.jpeg)

Film prikazuje raziskovanje vesolja: od prvih poletov do življenja na vesoljskih postajah.

Nazaj na ogled filma

V odlomku lahko vidiš, kako raketoplan prispe do vesoljske postaje, kjer se atronavti razveselijo srečanja.

Življenje na vesoljski postaji je drugačno od življenja na Zemlji, saj so razmere v vesolju povsem drugačne. Hrana lebdi v zraku, tekočina je v obliki kroglic, ob uporabi stranišča se je potrebno privezati ... Postelja je vreča, postavljena ob steni, v kateri mora biti astronavt privezan, da ga med spanjem ne nosi sem ter tja po prostoru.

Kaj je vzrok drugačnega življenja v vesolju, kjer lebdi vse živo in neživo, kar ni pritrjeno?

Preveri

Odlično. Čeprav je videti hudo zabavno, pa je v bretežnostnem prostoru težko bivati dlje časa. Najdlje je vzdržal Rus Valerij Poljakov, kar 437 dni. Ko se je vrnil, je imel tako oslabele mišice, da ni mogel hoditi.

Naprej

Naka. Vklopi možgane, oglej si film in poskusi še enkrat!

Nazaj na ogled filma

Ponovi

Stopnja: Ogrevanje

(space-suit.jpg)

Kadar astronavti zapustijo vesoljsko postajo zaradi kakšnih opravil, oblečejo zaščitno obleko.

Ta jih ščiti tudi pred skrajnimi temperaturami, saj je lahko zelo vroče (+70 °C) ali zelo mrzlo (−120 °C). Brez nje v vesolju ne bi preživeli.

Zakaj človek brez zaščitne obleke v vesolju ne more preživeti? Izberi dva pravilna odgovora.

Preveri

Odlično! Sicer pa človeka vesolje od nekdaj privlači. Raziskovanje vesolja vključuje odkrivanje novih planetov, na katerih bi morda obstajalo življenje ali pa bi bili primerni za naselitev človeka v prihodnosti.

Naprej

Uh, brez obleke bi ti skurilo možgane in vzelo dih za zmeraj. Sedaj pa poskusi še enkrat, kar pogumno!

Ponovi

Stopnja: Še vedno ogrevanje

(discovery.jpg)

Raketoplan v odlomku je bil eden od Nasinih raketoplanov (angl. space shuttle). Zanimivo je, da se je ravno letos julija vrnil na Zemljo zadnji ameriški raketoplan, saj Nasa takšnih poletov v vesolje ne načrtuje več.

S svojimi raketami bodo sedaj vesolje še vedno raziskovali ruski astronavti.

Pomagaj si s povezavo in vpiši, kako se imenuje astronavt v ruskem jeziku. Kozmos pomeni vesolje in ta beseda za astronavta obstaja tudi v slovenščini.

Astronavt se imenuje .

Preveri

Brihtna glavca! Kar pogumno naprej. Naprej

Naka. Vklopi možgančke, vprašaj kakšnega starejšega ali pa klikni na priporočeno povezavo in poskusi znova!

Ponovi

Ampak, ali se ti ne zdi, da čisto preveč skačemo iz Zemlje v vesolje in nazaj? S filmom smo preskočili stoletja raziskovanja vesolja.

Zato se vrnimo nazaj v čas, ko se zgodi prvi takšen pogled v vesolje, ki približa zvezde in odpre pot raziskovanju vesolja.

Naprej

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares

(ves3.jpg)

Daljnogled je bil odkritje, ki je pripomogel k opazovanju oddaljenih predmetov in pojavov. Optiki so znali že v 14. stoletju zelo dobro brusiti leče za očala, zato je prav neverjetno, da ni nikomur uspelo sestaviti daljnogleda.

Daljnogledu astronomi pravijo tudi teleskop.

K odkritju daljnogleda naj bi pripomogli otroci nizozemskega optika, ki so se igrali z lečami. Ko mojstra ni bilo doma, so si izposodili nekaj leč in slučajno postavili različni leči drugo za drugo, pogledali skoznju in začeli vzklikati, da vidijo oddaljene predmete močno povečane. Menda jih oče ni kaznoval, saj je v tem odkritju videl zaslužek.

Oglej si povezavo povezavo in ugotovi, kdo je bil optik, ki mu pripisujejo izum daljnogleda leta 1608.

Preveri

Daljnogledno dobro. No, naprej!

Naprej

Hej, ni en sam genij izumil prav vsega na tem svetu. Oglej si povezavo in poskusi srečo še enkrat!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares

(ves4.jpg)

Daljnogled so sprva uporabljali predvsem za vojaške namene. Saj veš, fino je, če lahko sovražnika opazuješ z varne razdalje, ko si sam daleč proč. No, drugi so ga uporabljali tudi za kukanje skozi okna sosedov.

Ko pa je leta 1609 italijanski učenjak Galileo Galilej izvedel za ta novi izum, je spoznal, da je to nadvse koristna naprava za opazovanje neba. Galileo je sam izdelal daljnogled in z njim prvi opazoval nebesna telesa.

Z njim je v vesolju odkril za tisti čas zares neverjetne reči. Oglej si zapis o njegovem življenju in ugotovi, katera tri odkritja so njegova.

Preveri

Odlično! Galileo je tudi prvi ugotovil, da je Rimska oziroma Mlečna cesta sestavljena iz velikega števil medlih zvezdic.

Naprej

Hm, tole pa ne bo prav. Namig: Venera, Sonce in Jupiter so vsi del odgovora.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares

Današnji teleskopi so mnogo večji in veliko bolj izpopolnjeni, kot je bil Galilejev daljnogled. Z njimi lahko astronomi vidijo tudi več milijard svetlobnih let oddaljene galaksije.

(ves5.jpg)

Ker so zvezde tako daleč proč, bi bilo že razdalje bližnjih zvezd težko zapisati v kilometrih, saj bi bila številka velikanska. Zato astronomi uporabljajo drugačna merila. Razdalje do nebesnih teles merijo v svetlobnih letih. Svetlobno leto je pot, ki jo svetloba prepotuje v času enega leta.

Svetloba po praznem prostoru potuje s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. V eni uri opravi pot približno milijardo kilometrov, v enem letu pa neverjetnih 9461 milijard kilometrov!

Oglej si povezavo o galaksijah in označi pravilen odgovor. Galaksija je:

Preveri

Odlično. Če sedaj rečemo, da boš s svetlobno hitrostjo prepotoval galaksijo znanja, bo to prav ali ne? ;)

Naprej

Hm. Oglej si povezavo, preberi vsaj začetno besedilo, pa boš uganil pravo!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares

(ves6.jpg)

Vesolje je težko opazovati, če je oblačno. Prava nadloga za opazovalce, čeprav ne edina. Zrak se neprestano giblje in meša. Zato zvezde na nebu migetajo, kar je zelo moteče pri njihovem opazovanju.

In rešitev? Teleskop je treba postaviti na takšno mesto, da oblaki in gibanje zraka ne bodo motili opazovanja. Zato so danes številni vesoljski teleskopi visoko nad ozračjem.

Kako se imenuje najuspešnejši vesoljski teleskop z največ odkritji? Poimenovan je po ameriškem astronomu Edwinu Hubblu.

Imenuje se vesoljski teleskop .

Preveri

Odlično. Hubble je znan tudi po svoji razvrstitvi galaksij glede na njihovo obliko.

Naprej

Hm, najprej preveri povezavo, potem pa preveri še, da beseda ni zatipkana. Dajmo, naslednji poskus naj bo pravilen!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares

(ves7.jpg)

Sodobni teleskopi imajo namesto leč velika ukrivljena zrcala. Ta zbirajo svetlobo iz globin vesolja.

Med največje teleskope spadajo teleskopi na Evropskem južnem observatoriju v Čilu. Tam so drug poleg drugega postavljeni štirje enaki teleskopi s premerom zrcal 8,2 metra.

Kolikšen je premer zrcal največjih teleskopov?

Preveri

Odlično! Si vedel, da je največji slovenski teleskop v astronomskem observatoriju na Golovcu v Ljubljani?

Naprej

Ups, ne bo prav. Pomagaj si s povezavo o premeru, zadrži sapo, premisli in poskusi še enkrat!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares

(ves8.jpg)

Astronomi z velikimi teleskopi v globinah vesolja odkrivajo in preučujejo zelo nenavadna telesa. Že samo v Osončju, torej tam, kjer živimo na majhnem planetu Zemlja, je na milijone teles.

Naše Osončje sestavlja osem planetov. Ti obkrožajo zvezdo, imenovano Sonce. Večina planetov ima naravne satelite in Zemljin satelit je Luna. V Osončju so tudi druga telesa, na primer kometi in meteoriti ter medzvezdni prah.

Poveži vrste teles v Osončju z njihovimi opisi.

Sonce
Planet
Komet
Satelit
zvezda
večje telo, ki kroži okoli Sonca
manjše ledeno telo, ki v bližini Sonca razvije svetleč rep
manjše telo, kot je Luna, ki kroži okoli planeta

Preveri

Super, imaš dovoljenje za nadaljnje raziskovanje vesolja!

Naprej

Hej, a se ti malce hecaš? Hitro si oglej povezavo in poskusi še enkrat!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares

(ves9.jpg)

Luna je edini Zemljin naravni satelit. Je približno štirikrat manjša od Zemlje in povsem drugačna od našega planeta. Nima ozračja in na njej ni tekoče vode. Je tudi prvo vesoljsko telo, na katerem so pristali ljudje.

Katerega leta so ameriški astronavti prvič pristali na Luni?

Preveri

Bingo! Prvi človek, ki je stopil na Luno, je bil Neil Armstrong.

Naprej

Hej, ne se hecat v Veseli šoli! Razmisli in poskusi še enkrat.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares

(ves10.jpg)

Najbolj nenavadna telesa v Osončju so kometi.

Kaj pa je komet? Komet je daleč od Sonca le nekaj kilometrov velika gmota umazanega ledu. Spominja na kupe snega, ki na spomlad ostanejo ob cestah. Med ledom so pomešani večji in manjši kamenčki ter prah, zato so ostanki snega črne in nesnažne gomile. Kometi so prav takšni.

Ko pa se taka vesoljska ledena gora začne približevati Soncu, se ogreje in led se začne spreminjati v paro. Ledena gora se tako obda z velikim oblakom pare, Sonce pa jo odpihuje in tako nastane značilni rep kometa.

Več si oglej na povezavi. Če te kometi zares zelo zanimajo, pa si preberi vse podrobnosti tukaj.

V slovenščini kometu pravimo tudi:

Preveri

Tako je, hitro še dlje med zvezde!

Naprej

Hej, uporabi povezavo, če ti zvezda repatica ne pomežikne!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares

(ves11.jpg)

Nočno nebo je posejano z zvezdami. Zares veliko jih je. Če pa pokukaš skozi daljnogled oziroma teleskop, jih vidiš še več.

Danes vemo, da so zvezde podobne našemu Soncu – velike vroče plinaste krogle, ki svetijo.

Svetloba od Sonca do nas potuje 500 sekund, od najbližje zvezde pa več kot štiri leta! Z najhitrejšo raketo bi do nje potoval 300.000 let! Res dolga pot do najbližje zvezde. Njeno ime si oglej na povezavi.

Kako se imenuje ta zvezda?

Preveri

Odlično! Proksima Kentavra je v ozvezdju Kentavra in se iz naših krajev ne vidi. Če jo hočeš dobro videti, moraš odpotovati v Avstralijo.

Naprej

Uh, klikni na povezavo, da se ti posveti prava!

Ponovi

Stopnja: Bližaš še velikemu finalu!

(ves12.jpg)

Večina zvezd je res podobnih Soncu, nekatere pa so povsem podivjane. Tale na sliki je ena takih.

Astronomi ji pravijo Eta Gredlja. Je ena največjih znanih zvezd. Njena masa je 100-krat večja od Sončeve, sveti pa tudi petmilijonkrat močneje od Sonca.

V okolico bruha orjaške in vroče plinaste mehurje. Ta zvezda je tako velika kot naše Osončje! Na srečo je zelo oddaljena in nas prav nič ne ogroža.

Astronomi pravijo, da bo kmalu eksplodirala.

S pomočjo povezave ugotovi, kako pravimo takim eksplozijam zvezd.

Preveri

Prava eksplozija znanja, bravo! Naše Sonce pa ne bo nikoli eksplodiralo kot supernova, saj je premajhno.

Naprej

Uuuuh, vklopi povezavo, pa bo super znanje.

Ponovi

Stopnja: Veliki finale

(ves13.jpg)

Supernova je najbolj silovita eksplozija v vesolju.

Toda to še ni vse. Zvezde ne raznese povsem. Pri tem lahko ostane najbolj nenavadno telo v vesolju – črna luknja.

Luknja ali telo, kaj je zdaj to? Telo, samo pravimo mu črna luknja. Črna zato, ker ne oddaja prav nič svetlobe, luknja pa zato, ker vase pogoltne prav vse, kar ji pride na pot.

In tisto, kar pogoltne, za vse večne čase ostane v njej. Tale na sliki žre sosednjo zvezdo.

Črna luknja ima namreč tako veliko težnost, da z nje ne more nič pobegniti, niti svetloba. Res pa je, da takih črnih lukenj ni zelo veliko in nas gotovo ne bo nobena pogoltnila.

S črnimi luknjami se je veliko ukvarjal znameniti angleški fizik. Gotovo ga poznaš. Skoraj vse življenje je privezan na invalidski voziček, ne more govoriti in pisati, z ljudmi pa se sporazumeva s posebnim računalnikom.

Kateri fizik je to?

Preveri

Tako je. Napisal je tudi več knjig o vesolju, znana je Kratka zgodovina časa: od vélikega poka do črnih lukenj.

Naprej

Huh, ne se hecat, te bo črna luknja vzela! Brž uporabi povezavo in spoznaj tega imenitnega fizika.

Ponovi

Stopnja: Veliki finale

(ves14.jpg)

Kot si prej pravilno ugotovil, so galaksije orjaške združbe zvezd.

Tudi naše Sonce, Zemlja in mi na njej živimo v taki galaksiji. Pravimo ji kar Galaksija. Ker je naša, jo pišemo z veliko začetnico.

Več o njej si preberi na povezavi.

Njena oblika spominja na vetrnico, zato jo uvrščamo med:

Preveri

Bravo! Ali veš, da je v naši Galaksiji približno 200 milijard zvezd? To je 30-krat več, kot je ljudi na Zemlji.

Naprej

Uh, navij znanje kot spiralo, uporabi povezavo in ugani pravo!

Ponovi

Stopnja: Veliki finale

(ves15.jpg)

Zvezd v naši Galaksiji je toliko, da se ti zvrti v glavi. Astronomi pa so s svojimi velikimi teleskopi odkrili, da je v vesolju toliko galaksij, kot je zvezd v Galaksiji.

Joj, to so pa res astronomske številke! Razdalje do njih so gromozanske. Že nam najbližja spiralna galaksija je nepredstavljivo daleč. Ker pa je v njej toliko zvezd, jo lahko v jasni noči vidiš s prostim očesom.

Kako se imenuje ta galaksija?

Preveri

Bingo! Kar tako naprej, si že skoraj na koncu vesolja. (Hmmm, to pa ni mogoče, kaj?)

Naprej

Uf, ne bo prav. Galaksija je imenovana po princesi iz grške mitologije, na katero je prežala strašna pošast. Bo zdaj šlo?

Ponovi

Stopnja: Veliki finale

(ves16.jpg)

Douglas Adams v delu Štoparski vodnik po galaksiji pove, da Zemljo uničijo zaradi gradnje medgalaktične hiperprostorske avtoceste. Edino upanje glavnega junaka je štop, da se vkrca na eno od potujočih vesoljskih plovil, ki letijo mimo Zemlje ... Hec? Seveda, ampak zelo bister!

Videl si, da je vesolje res ogromno. Z Zemlje ga opazujemo in preučujemo z najrazličnejšimi teleskopi.

Našo bližnjo vesoljsko okolico, planete in njihove lune, komete, asteroide in Sonce pa raziskujemo tudi z roboti. To so vesoljska plovila brez posadke, ki imajo številne inštrumente, kamere in kar je še takega. Na Zemljo pošiljajo meritve in fotografije.

Veliko robotov je raziskovalo planet Mars. Po njegovem površju sta se v zadnjih letih vozila dva enaka ameriška robota.

Kako jima je že ime?

Preveri

Odlično! Prva človeška posadka naj bi se proti Marsu odpravila že čez 20 let. Bi se ji pridružil?

Naprej

Hej, ne bodi tak Marsovec (aja, saj teh sploh ni). Pomagaj si s povezavo, potem bo šlo.

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec!

Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemško, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!

Nemška naloga

Put the planets in the correct order, from nearest to farthest from the Sun.

(mercury.jpg)

Mercury

(venus.jpg)

Venus

(earth.jpg)

Earth

(mars.jpg)

Mars

(jupiter.jpg)

Jupiter

(saturn.jpg)

Saturn

(uranus.jpg)

Uranus

(neptune.jpg)

Neptune

1 (nearest)
2
3
4
5
6
7
8 (farthest)

Preveri

Excellent! Well done!

Naprej

Sorry, that’s not it! Try again!

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec!

Reši to nemško nalogo, če se učiš nemščino. Če si že rešil angleško nalogo in nemško ne znaš, klikni gumb Naprej.

Naprej

Ordne die Planeten von der nächsten bis am weitesten entfernten von der Sonne an.

(mercury.jpg)

Mercur

(venus.jpg)

Venus

(earth.jpg)

Erde

(mars.jpg)

Mars

(jupiter.jpg)

Jupiter

(saturn.jpg)

Saturn

(uranus.jpg)

Uranus

(neptune.jpg)

Neptun

1
2
3
4
5
6
7
8

Preveri

Super, das hast du gut gemacht!

Naprej

Leider falsch! Verscuh noch einmal!

Ponovi

Stopnja: Zadnji korak in …

(uvodna1.jpg)

Kaj vse smo na poti po vesolju srečali!

Planete, komete, zvezde, galaksije, črne luknje …

Za konec pa še eno vprašanje, ki bo pokazalo, kako se te je znanje prijelo. Ali drži, da je Severnica najbližja zvezda?

Preveri

Odlično, si pravi poznavalec vesolja in odličen raziskovalec galaksij znanja! Vpiši še svoj e-naslov in se uvrsti v žreb za nagrado.

Naprej

Uuupsss … No, morda se te pa znanje ni prijelo za najbližjo zvezdo;) Daj še enkrat, da bo prav!

Ponovi

Ne prezrite: Imaš tudi vi več vprašanj, kot je odgovorov? Tv program da Vinci Learning - ker je užitek vedeti več!