Potres, žled, poplava

Potres, žled, poplava

(e-učna pot)

Avtor: Rebeka Tomšič

Težavnost: od 4. do 6. razreda OŠ

Predvideni čas: 10-20 min

Učni cilji: Raziskujemo naravne nesreče: potres, poplava, žled. Zanima nas kako nastanejo in kako se nanje najbolje pripravimo.

(spremembe.jpg)

Zemlja je dinamičen planet, ki se stalno spreminja. Na sliki lahko primerjaš, kako zelo se je spremenil videz Zemlje v 18.000 letih.

Potres, žled, poplava

Planet Zemlja je živ in dinamičen planet, ki nenehno spreminja svoj videz. Živahnost Zemlje se lahko kaže z zelo hitrim dogajanjem in tudi z neprijetnimi dogodki, kot so izbruhi vulkanov in potresi, ali z zelo počasnimi spremembami, ki so za nas skorajda nevidne. Vendar to še ne pomeni, da niso velike, pravzaprav so gromozanske in močno vplivajo na življenje na Zemlji. To so recimo rojstvo in smrt oceanov, nastajanje in uničevanje največjih gora na Zemlji ter seveda evolucija živih bitij. Človeštvo si je že od samega začetka belilo glavo, kaj sploh povzroča vse te hitre in počasne spremembe na našem planetu.

Naprej

(flood.jpg)

Nekatere naravne nesreče so posledica globalnega segrevanja ozračja. Vse pogosteje se namreč pojavljajo poplave, hujša neurja, suše, požari …

Kaj so naravne nesreče?

Naravna nesreča je dogodek, ki ga povzročijo izjemne naravne sile. Nekatere naravne nesreče so vremenski dogodki, kot so cikloni, tornadi, neurja, strele, močni vetrovi, neurja s točo, snežna neurja, dež, ki zmrzuje, in temperaturni ekstremi. Druge naravne nesreče so povezane z vremenom, podnebjem in vodo: navadne in hudourniške poplave, nalivi, visoki morski valovi, peščeni viharji, požari, smog in dim, zemeljski, blatni in snežni plazovi ter suša.

Nekatere naravne nesreče so posledica globalnega segrevanja ozračja. Vse pogosteje se namreč pojavljajo poplave, hujša neurja, suše, požari in druge naravne katastrofe, ki ogrožajo življenje ljudi in povzročajo večjo ali manjšo materialno škodo.

Naprej

Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 16)

Poglej kratek video o tem, kako pride do potresa in izbruha vulkana.

Naprej

Stopnja: Ogrevanje (2 od 16)

(raziskovalec.jpg)

Preučevanje ognjenikov je vznemirljivo, a tudi nevarno delo.


Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock

Nazaj na ogled filma

Vulkani in potresi

V filmčku si izvedel, kako nastanejo vulkani in potresi. Strokovnjaki na terenu pa tudi bolj podrobno preučujejo te naravne pojave. Znanstveniki, ki preučujejo ognjenike, se imenujejo vulkanologi. Z uporabo metod iz geologije, kemije, geografije, mineralogije, fizike in sociologije preučujejo, kako ognjeniki nastajajo, kdaj in kako pogosto bruhajo in kako njihovi izbruhi vplivajo na ljudi in pokrajino. Terensko delo vulkanologov je dinamično in vznemirljivo, zahteva pa temeljite priprave in pripravljenost na nevarnosti.

Kako pa se imenujejo znanstveniki, ki preučujejo potrese?

Preveri

Dober začetek!

Naprej

Upsala, ne bo prav!

Ponovi

Stopnja: Ogrevanje (3 od 16)

(hipocenter.jpeg)

Hipocenter (iz grščine dobesedno pod središčem) je žarišče potresa, kjer se sprosti energija. To je točka ali ploskev, iz katere izvirajo potresni valovi.

Nazaj na ogled filma

Potres

Potres je naravni pojav, zgodi se, ko v Zemljini notranjosti pride do nenadne sprostitve nakopičenih elastičnih napetosti. Sproščena energija se razširja v obliki seizmičnega valovanja v vse smeri. Kadar potresno valovanje doseže Zemljino površje z zadostno energijo, da povzroči posledice na ljudeh, objektih ali v naravi, govorimo o potresu kot o naravni nesreči.

Zemljina trdna lupina je debela okoli 100 km in se imenuje litosfera. Razlomljena je na več večjih in manjših tektonskih plošč. Te plošče se počasi stalno premikajo. Podobno kot ledene gore na morju plavajo na gostem, vročem Zemljinemu plašču in tako počasi potujejo sem ter tja po Zemljini obli. Med seboj se lahko razmikajo, primikajo ali drsijo druga ob drugi, ker je Zemlja krogla, se prej ali slej tudi zaletijo. Pogosto se zaradi trenja gibanje plošč ustavi in v kamninah se začnejo kopičiti napetosti. Ko te napetosti presežejo strižno trdnost, se sprostijo ob nenadnem premiku, ki povzroči potres.

Točko, iz katere izvirajo potresni valovi, imenujemo hipocenter ali žarišče. Nahaja se pod Zemljinim površjem. Kako pa imenujemo točko, ki je najbližja žarišču in se nahaja na površju Zemlje?

Preveri

Juhu, gremo naprej!

Naprej

Ne bo prav!

Ponovi

Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 16)

(litosfera.jpg)

Plošče se v odvisnosti od drugih plošč po Zemljini obli premikajo na tri načine: med seboj se oddaljujejo, drsijo druga ob drugi ali pa se zaletijo druga ob drugo.

Litosferske plošče

Največje litosferske plošče so Evrazijska, Severnoameriška, Južnoameriška, Pacifiška, Afriška, Indo-avstralska plošča ter Antarktična. Območje Slovenije pa pripada manjši plošči, imenovani Jadranska litosferska plošča, ki je del Afriške litosferske plošče.

Litosferske plošče se na svojih robovih stikajo z drugimi ploščami in prav stiki plošč so najbolj živahna območja na planetu Zemlja. To so območja, ki jih strese največ potresov, zgodi se največ izbruhov vulkanov in tu seveda nastajajo gorstva.

Spodaj so vse trditve, zakaj lahko nastane potres, pravilne. Označi pa tisto, zaradi katere nastane 95 % vseh potresov.

Preveri

Odlično!

Naprej

Še malo pomisli.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 16)

(cunami.jpg)

Cunami je rušilni morski val. Eden od vzrokov za nastanek cunamija je močan potres z magnitudo več kot 7.

Škoda, ki nastane ob potresih

Močni potresi lahko porušijo hiše, mostove in druge zgradbe ter povzročijo veliko škodo in človeške žrtve. Vsako leto se zgodi okrog 11 milijonov potresov, od katerih jih je okoli 34.000 dovolj močnih, da jih občutimo. Najhujše posledice so tam, kjer je gostota poselitve velika, kjer ljudje niso poučeni o pravilnem ravnanju ob potresu in kjer stavbe niso protipotresno grajene.

Veš, kako pravilno ravnamo?

Doma, v šoli, na delovnem mestu oziroma v stavbah, v katerih se najpogosteje nahajamo, je treba določiti varna mesta, ki jih ob nevarnosti hitro in varno dosežemo.

Katera od naštetih so varna mesta?

Preveri

Juhej, pravilno!

Naprej

Narobe!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 16)

(Kauai.jpg)

Sredi Tihega oceana leži zelo poseben otok Kauai. Na njem je gorsko območje, ki velja za najbolj deževno območje na Zemlji.

Vedno več padavin

Klimatologi opozarjajo, da bo prenasičenost ozračja z ogljikovim dioksidom pripeljala k nekaterim globalnim podnebnim spremembam, katerih znanilke so vse pogostejše vremenske katastrofe. Napoved je, da se bo povečala količina padavin, do česar je že prišlo. O tem pričajo številne poplave, ki po vsem svetu povzročajo ogromno gmotno škodo in ogrožajo življenje prebivalcev. Klimatologi napovedujejo, da se bosta v prihodnosti povečala število in silovitost izjemnih vremenskih dogodkov, kot so sušna obdobja, hudi nalivi in viharji.

Katere od naštetih naravnih nesreč so vremenski dogodki?

Preveri

Seveda imaš prav!

Naprej

No, še enkrat premisli.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 16)

(greda.jpeg)

Zemljina plinska ovojnica ima enak učinek kot rastlinjak oz. topla greda.

Podnebne spremembe

Najverjetneje si velikokrat slišal za izraz »podnebne spremembe«. To je pogost izraz za aktualno vsesplošno segrevanje podnebja, ki ga po mnenju večine znanstvenikov povzročajo ljudje.

Kako pride do segrevanja ozračja? Predstavljajte si, da rastline gojimo v topli gredi. Rastlinjak ima stekleno streho, skozi katero posijejo sončni žarki, ki hitro segrejejo zaprt prostor. Ponoči, ko sonca ni, pa rastlinjak preprečuje, da bi toplota uhajala iz prostora. Tako je tudi pri Zemlji. Zato govorimo o učinku tople grede. Okoli Zemlje je plinska ovojnica, ki deluje podobno kot steklo pri rastlinjaku. Plinska ovojnica preprečuje, da bi se Zemlja preveč ohladila. To je povsem naraven pojav v atmosferi, težava pa je, da se v zadnjih letih povečuje delež toplogrednih plinov – tako je učinek tople grede močnejši, Zemlja pa se segreva.

Plin, ki povečuje svoj delež v Zemljini plinski ovojnici, je predvsem ogljikov dioksid. Kdaj se sproščajo škodljivi toplogredni plini:

Preveri

Res je! Vse prav.

Naprej

Bolj napni možgane.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 16)

(medved.jpg)

Življenjski prostor severnega medveda se zaradi segrevanja ozračja krči.

Posledice globalnega segrevanja

Močno segrevanje ozračja opažajo po vsem planetu. Klimatologi in raziskovalci skušajo izračunati, kako se bo segrevanje nadaljevalo v naslednjih desetletjih in stoletjih. Predvidevajo, da se bo ozračje v 80 letih segrelo še za dodatni dve do celo štiri stopinje.

Kaj pa to pomeni za nas? Zaradi segrevanja se topijo ledeniki v gorah in ledene gmote na tečajih. Ledeniki tako počasi izginjajo. Voda iz staljenega ledu se steka v morje, zato se gladina morja dviguje. Lahko pričakujemo, da bo v naslednjih stoletjih morje že tako visoko, da bo poplavilo številna obalna mesta.

Poglej video o taljenju ledu na območju severnega tečaja.

Katere naravne nesreče so posledica segrevanja ozračja?

Preveri

Bravo!

Naprej

Še malo se potrudi.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 16)

(nino.jpg)

El Niño in La Niña sta opredeljena kot dolgotrajnejši odklon temperature na morski gladini za več kot 0,5 °C. V preteklosti se je to dogajalo na vsake 2 do 7 let, trajalo pa je od enega do dveh let.

El Niño

El Niño je eden najbolj znanih pojavov, ki vsakih nekaj let v številnih delih Zemlje spreminja vreme. To je pojav nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu Tihega oceana. Temperatura v Tihem oceanu je tam okoli 20 stopinj Celzija, vsakih nekaj leta pa čez Tihi ocean pljuskne topla morska voda (od 26 do 27 stopinj Celzija) iz Indonezije. Tako nenadno povišanje temperature vode izjemno vpliva na vreme skoraj povsod po svetu.

El Niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje: na tihomorski obali Južne Amerike in na zahodu Združenih držav Amerike prihaja do uničujočih poplav. Vlažna območja deževnega gozda ob Amazonki nenadoma prizadene suša.

Preveri

Bravo!

Naprej

Ne, še malo razmisli.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 16)

(postaja.jpg)

Po vsem svetu podnevi in ponoči merilne naprave opravljajo meritve vremena. Na Zemlji je že okoli 13.000 vremenskih postaj, vsako leto pa število še narašča.

Napovedovanje vremena

Meritve vremena opravljajo z merilnimi napravami po vsem svetu. Ob vsaki polni uri določijo izmerjene vrednosti vseh vremenskih postaj po svetu, vremenoslovci pa jih nato ovrednotijo. S številnimi izmerjenimi podatki lahko strokovnjaki napovedo, kakšno bo vreme v naslednjih dneh.

Vse nas najbolj zanima, kako toplo ali hladno je zunaj. Najpomembnejša merilna naprava je termometer, ki pa mora biti pravilno nameščen, da lahko izmeri temperaturo. Kam ga moramo postaviti, da bi pravilno izmerili temperaturo ozračja?

Preveri

Pa ti si strokovnjak!

Naprej

Ni res. Še enkrat preberi vsebino.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 16)

(zled.jpg)

Ko dežuje, se dež v plasti hladnega zraka nad tlemi hitro ohladi. Ko te ohlajene drobne kapljice priletijo na zmrznjena tla ali na hladne predmete, tam hipoma primrznejo. Katastrofalni žled presega debelino 5 centimetrov.

Žled

Žled se pojavi pozimi, ko višje zračne plasti preplavi toplejši in vlažen zrak.Žled je vremenski pojav, ki nastane, ko se v hladni polovici leta dež ohladi pod ledišče, a ne zamrzne. Šele potem, ko se podhlajena kapljica dotakne zamrznjenih tal, drevja ali drugih predmetov, primrzne na podlago in postopoma lahko nastane težak leden oklep.

Pogosto se žled pojavlja le za nekaj ur, tu in tam pa se zgodi, da nastaja tudi več dni. Do nekaj milimetrov debel leden oklep običajno ni nevaren, ko pa njegova debelina preseže pol centimetra, začne povzročati škodo.

Kje žled najpogosteje povzroča veliko škodo?

Preveri

Tako je. Čestitke!

Naprej

Ne bo prav. Premisli še enkrat.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 16)

(antarktika.jpg)

Antarktiko pokriva debela plast ledu in tu na južnem tečaju vlada leden mraz.

Led in mraz

Največje ledene površine so na severnem in južnem tečaju. Antarktiko pokriva debela plast ledu in tu na južnem tečaju vlada leden mraz. Tako je že skoraj 40 milijonov let. Podobno je tudi na severnem tečaju, kjer je pred približno 3 milijoni let začela zmrzovati Grenlandija.

V 17. in 18. stoletju se je na območju Evrope pojavila tako imenovana ledena doba z zelo hladnimi zimami. Prebivalstvo Evrope je trpelo zaradi slabe letine in lakote. Vzroki za to malo ledeno dobo še danes niso pojasnjeni. Zemlja je topel planet in so ledene dobe izjema. Vprašanje je, ali se lahko v prihodnje ponovno pojavi ledena doba? Tega ne vemo. Trenutno se podnebje zelo spreminja in po vsem svetu postaja vedno bolj toplo.

Radi imamo toploto. Odlično je, da so poletja vedno daljša in se lahko dlje »martinčkamo« na soncu. Se strinjaš? Vendar pa ima globalno segrevanje kar nekaj posledic za naš planet. Označi, katere so negativne posledice globalnega segrevanja:

Preveri

Točno tako.

Naprej

Si prepričan?

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 16)

Ojoj, naravna nesreča. Kaj pa zdaj?

Kaj lahko narediš ti, če opaziš požar, naravno ali drugo nesrečo?

Pokličeš telefonsko številko 112 v regijski center za obveščanje. Dežurnemu operaterju poveš: - kdo kliče, - kaj, kje in kdaj se je zgodilo, - koliko je ponesrečencev, - kakšne so poškodbe, - kakšne so okoliščine na kraju nesreče, - kakšna pomoč je potrebna.

Po klicu počakaš gasilce na vidnem mestu in jih usmeriš na kraj nesreče.

Si vedel, da je številka 112 za prvo pomoč enotna v Evropski uniji? Danes lahko na telefonsko številko 112 za pomoč pokličete v vseh 28 državah članicah unije in v večini drugih evropskih držav, v Makedoniji, na Kosovu in posameznih območjih Rusije.

11. februar je izbran za mednarodni dan številke za klic v sili. Zapišite datum 11. 2., zbrišite ločilo in dobili boste 112; številke si res ni težko zapomniti.

Pri večini nesreč namreč najprej aktivirajo gasilce, pogosto pa tudi gorsko reševalno službo, podvodno reševalno službo, jamarsko reševalno službo, enote reševalcev z reševalnimi psi, enote za postavitev začasnih prebivališč, nastanitvene enote in enote prve pomoči.

Znaš povezati?

Preveri

Krasno, le tako naprej!

Naprej

Ne bo prav, še enkrat.

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (14 od 16)

Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!

Nemška naloga

(storm.jpg)

Storm chasers

Have you heard about the so-called storm chasers? They are special photographers that chase storms and take photos of them and different occurrences in the sky. Storm chasing is especially popular in America, because there are as many as 1300 to 1500 tornados per year. This is when we can observe a lot of breathtaking appearances in the sky. The photographers must be very experienced to be able to decide where it is safe to take photos and to know what can happen if they are in danger. Of course, they must be well-equipped with modern technology but even more importantly, they must be present in the right place at the right time. By taking such photos photographers make the public aware of the dangers of weather conditions and what measures they can take when such situations occur.

Certain natural catastrophes are connected to weather , climate and water. Which of the following natural catastrophes is connected to weather?

Preveri

Congratulations! Almost done ...

Naprej

Sorry, that’s not it. Try again.

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (15 od 16)

(storm.jpg)

die Naturkatastrophen

Hast du gewusst, dass es Gewitterjäger gibt? Das sind Leute, die Gewitter »jagen« und Wetterphänomene fotografieren. Diese Tätigkeit ist besonders in Amerika beliebt. Dort werden nämlich jährlich zwischen 1300 und 1500 Tornados aufgezeichnet, bei denen man atemberaubende Naturerscheinungen beobachten kann. Diese Fotografen müssen so erfahren sein, dass sie wissen, von welcher Seite sich dem Gewitter zu nähern und was ihnen zustoßen kann, wenn sie zu mutig sind. Allerdings müssen sie mit moderner Technologie ausgerüstet sein und vor allem zur rechten Zeit auf dem richtigen Ort sein. Die Gewitter sind zwar sehr gefährlich, aber die entstandenen Fotos sind bewundernswert. Dabei wollen die Fotografen die Öffentlichkeit aufklären, was Wetterverhältnisse verursachen können, und worauf man aufmerksam sein muss, wenn sie erscheinen.

Bestimmte Naturkatastrophen sind mit dem Wetter, dem Klima und dem Wasser verbunden. Welche von folgenden ist eine Wettererscheinung?

Preveri

Super, das hast du gut gemacht!

Naprej

Leider falsch! Versuch noch einmal!

Ponovi

Stopnja: Zadnji korak in … (16 od 16)

(prostovoljci.jpg)

Ko delimo dobro, se to množi!

Prostovoljstvo

Po naravnih nesrečah pogosto organizirajo, odvisno od škode, humanitarne akcije. Prostovoljci pomagajo pri zbiranju in razdeljevanju oblačil, hrane, denarnih sredstev žrtvam naravnih nesreč.

Prostovoljstvo tudi sicer, ne samo pri naravnih nesrečah, prispeva k boljšemu življenju posameznika in družbe, ščiti tiste, ki so ogroženi ali odrinjeni na rob družbe. Socialno, izobraževalno, zdravstveno, kulturno, vzgojno, okoljevarstveno so le nekatera področja, na katerih prostovoljstvo deluje. Prostovoljstvo temelji na miselnosti, da je lahko vsakdo prostovoljec. Tako ženske in moški kot tudi mladi in starejši.

Kako se imenuje naravna nesreča večje razsežnosti, ki se je zgodila v Sloveniji leta 2014 in ob kateri je bila aktivirana ena od najobširnejših prostovoljskih akcij doslej?

Preveri

Odlično znanje!

Naprej

Ojoj.

Ponovi

Ne prezrite: Imaš tudi ti več vprašanj, kot je odgovorov? Televizijski program da Vinci Learning - ker je užitek vedeti več!

DaVinci Learning PIL