Ta čudoviti svet podatkov

Ta čudoviti svet podatkov

(e-učna pot)

Avtor: Jakob Ježek in Nika Susman

Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ

Predvideni čas: 10-20 min

Učni cilji: Spoznajmo množične medije.

(cebela.jpg)

Živali imajo izpopolnjene načine komuniciranja. Čebelji ples v obliki osmice sporoča, kje je hrana. Poglej svojega psa ali mačko in opazuj njuno govorico. In o čem vse klepetajo šele ptice!


Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): arhiv MKZ, Shutterstock, Wikipedia.

Živa bitja komuniciramo!

Živa bitja med seboj komuniciramo že od nekdaj. Preden smo se ljudje naučili govoriti, smo se sporazumevali z rokami, godrnjanjem in obrazno mimiko. Ko smo spregovorili, smo se najprej pogovarjali iz oči v oči, sredstva za množično komuniciranje so bila še daleč.

Pred njihovo uvedbo so sporočila prenašali tudi sli. Se spomniš slavnega tekača iz antične Grčije, ki je pretekel 40 kilometrov, da bi senatu sporočil pomembno novico? Po opravljeni nalogi se je mrtev zgrudil. Pa zgodbe o golobih pismonošah, zastavicah in dimnih signalih, ki so se dvigovali nad vrhovi hribov? Šele tiskarska revolucija je omogočila, da so se ideje in znanje (pa tudi pismenost) začeli hitreje širiti med ljudmi. Potreba po sporočanju novic na daljše razdalje je bila povod za mnoge zanimive iznajdbe, kot sta na primer telegraf in telefon.

Naprej

(mediji_matej.jpg)

Se kdaj vprašaš, kako neverjetno veliki količini informacij si izpostavljen vsak dan?


Ilustracija: Matej de Cecco

Življenje brez množičnih medijev?

No, danes si življenje brez medijskega direndaja težko predstavljamo. Koliko ljudi bi zares zdržalo tišino, če bi jim za mesec dni prepovedali televizijo, internet, knjige, radio in časopise? In ker je informacij, ki se dnevno stečejo v našo glavo, res veliko, je treba s seboj nositi sito, s katerim pomembno ločimo od nepomembnega, zanimivo od nezanimivega, koristno od nekoristnega.

Kaj so množični mediji? To so občila, s katerimi širši javnosti (bolj ali manj veliki skupini ljudi) sporočamo informacije. Časopisi in revije, radio, televizija in internet so množični mediji, ki nas spremljajo tako rekoč vsak dan. Časopisi in revije spadajo med tiskane, preostali trije pa med elektronske medije. Začnimo z internetom, medijem, ki ti je verjetno najbližje.

Naprej

Paaazi, začetek! Stopnja: Ogrevanje (1 od 20)

Internet je dodobra prevetril pojem množičnih medijev. S svojo interaktivnostjo je bolj kot vsak drug medij vstopil v naš zasebni prostor. Film pripoveduje o razvoju interneta in družbenih medijev.

Naprej

Stopnja: Ogrevanje (2 od 20)

(kava.png)

Prvi prenos s spletno kamero je prikazoval vrč kave na univerzi Cambridge. Na povezavi najdeš prispevek o zgodovini interneta.

Internet – globalni medij

Z izrazom internetna generacija (tudi spletna oziroma net generacija) imenujemo pripadnike generacije, ki so z internetom v stiku že od malega. Nekateri se z njim spoznajo že v vrtcu. Začetki priljubljenega medija, kot ga poznamo danes, segajo v začetek 90. let prejšnjega stoletja. Prvi vdihi nečesa, kar bo nekoč postalo internet, pa segajo že v leto 1957, ko so začeli Američani razmišljati o računalniški mreži, učinkovitejšem orodju vojaškega komuniciranja.

Ni trajalo dolgo in internet je postal globalni medij, kar pomeni, da ga uporabljamo ljudje po vsem svetu. Z razvojem družbenih medijev je postal najpriročnejši kraj za deljenje drobcev naših življenj, ki jih s fotografijami in sporočanji trenutnih občutij pošiljamo širnemu svetu.

Poglej film in označi, kaj označuje izraz internet 2.0?
Pomagaš si lahko tudi s povezavo.

Preveri


Nazaj na ogled filma

Odličen začetek! Res je, internet (ali splet) 2.0 je omogočil, da se ljudje po spletu tudi pogovarjamo in družimo. Iz uporabnikov smo se razvili v ustvarjalce spletnih sporočil. Hitro pa se razvija tudi internet 3.0 oz. internet stvari.

Naprej

Upsala! Oprostimo, ker je šele začetek! Hitro zavrti film, pa bo šlo.

Ponovi

Stopnja: Ogrevanje (3 od 20)

(protesti.jpg)

Tudi pri organiziranju slovenskih vstaj konec leta 2012 je imel pomembno vlogo Facebook.

Nazaj na ogled filma

Spletno druženje

Zaradi interaktivnosti družbenih medijev (klikneš na gumb in deliš) se informacije širijo nepredstavljivo hitro. Skupine somišljenikov se veliko hitreje povežejo – pridružijo se skupini na Facebooku in aktivno komentirajo. Tako hitro povezovanje je bilo še pred dvajsetimi leti nepredstavljivo. In ravno zato se – veliko hitreje kot prek klasičnih medijev – v trenutku razširijo tudi novice o dogajanju v svetu.

Poglej film in označi, kaj pomeni izraz facebook oz. twitter revolucija. Morda si pomagaš še s povezavo.

Preveri

Tako je! Poleg hitrejšega povezovanja ljudi se z naloženimi fotografijami sproti sporoča dejansko stanje na ulicah, še preden o tem poročajo mediji.

Naprej

Uh, ne, poskusi še enkrat! Ponovi

Stopnja: Še vedno ogrevanje (4 od 20)

(Printer_in_1568.png)

Lesen tiskarski stroj iz leta 1568 je lahko na uro odtisnil 240 odtisov.

(Lublanske_novice.jpg)

Naslovnica časopisa Lublanske novice

Vrnimo se k začetkom

Ampak ko govorimo o začetkih množičnih medijev, je internet še daleč. Zato odpotujmo skozi čas in poglejmo, kako so se informacije sploh začele širiti med ljudmi.

Potem ko je nemški zlatar Johannes Gutenberg leta 1440 ulil posamične kovinske črke, jih sestavil v stavke, premazal z barvo, nato pa jih odtisnil na papir, je nezavedno oblikoval kepo, ki se je skotalila v pravi plaz znanja. Čeprav ne tisk ne premične črke niso njegov izum (vse to so poznali že na Kitajskem), je s svojim tiskarskim strojem povzročil, da so začele prej ročno pisane knjige nastajati hitreje in v večjem številu. In več knjig pomeni tudi več bralcev.

Pred pojavom časnikov so tiskarji novice razširjali z letaki, tiskovinami, ki so poročale le o enem samem pomembnem dogodku in so izhajale le ob posebnih priložnostih. Čisto prvi časopis se je pojavil v takrat nemškem (danes francoskem) mestu Strasbourg v začetku 17. stoletja. Prvi časnik v slovenskem jeziku Lublanske novice je izšel skoraj dvesto let pozneje, ob koncu 18. stoletja.

A časopisi niso bili kot danes, kupovali so jih lahko le premožni ljudje. Tisk je postal vsem dostopen šele s pojavom oglasov, ki so znižali cene časopisov in povišali naklade.

Poglej na povezavo in označi, kaj je naklada.

Preveri

Odlično znanje! Gremo naprej!

Naprej

Jej, jej, hitro poglej povezavo!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (5 od 20)

(mednarodni-casopisi.jpg)

Stojnica s časopisi

(YellowKid.jpg)

Strip, zgodba v slikah, ki jo sestavlja zaporedje sličic, je že od nekdaj priljubljen del časopisov ali revije. Prvi strip, The Yellow Kid, so objavili v newyorškem časniku leta 1896. Oglej si Pilovega striparja v akciji, ki je mimogrede tudi ilustrator Vesele šole!

Različne vrste časopisov

Če si pozorno ogledaš stojnico s časopisi, vidiš, da so si zelo različni. Časopisi se razlikujejo po vsebini in po pogostosti izhajanja. Časopise in revije, ki izhajajo v točno določenih časovnih intervalih, imenujemo periodika.

Nekateri tiskani mediji izhajajo vsak dan, rečemo jim dnevniki. Drugi (pogosteje so to revije) izhajajo v daljših časovnih obdobjih, na primer tedensko (tednik) ali mesečno (mesečnik). Dnevniki nas sproti obveščajo o tekočih dogodkih, revije pa ponujajo besedila, ki so manj vezana na vsakdanje (aktualne) dogodke ali pa so tematsko obarvana (športne, avtomobilistične, kulinarične ali mladinske revije, kakršen je Pil).

Tako kot po vsebini se tiskani mediji razlikujejo tudi po tem, koliko ljudi jih bere in kje. Največji svetovni časopisi in revije obravnavajo pomembne dogodke po svetu in imajo širok krog bralcev. Nacionalni časopisi k svetovnim dogodkom dodajo še novice iz države, v kateri izhajajo, lokalni pa so vezani na novice, ki so zanimive za bralce v nekem mestu ali pokrajini.

Poveži, da bo prav.

dnevnik
tednik
mesečnik
izhaja vsak dan
izhaja vsak teden
izhaja vsak mesec

Preveri

Obvladaš! Katere časopise in revije (poleg Pila) bereš ti?

Naprej

Ups, pomota! Prišepnemo, da se prve črke ujemajo. Bo šlo?

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (6 od 20)

(vesela_sola.jpg)

Galaksija znanja

(Cankar_Smrekar.jpg)

Številni časopisi se ponašajo s prodornimi karikaturami, šaljivimi ilustracijami, ki s pretiravanjem gledalca zbodejo, šokirajo in ga spodbudijo, da razmišlja o resničnem stanju v družbi. Te zanima, kako nastane časopisna karikatura? Poglej prispevek! Ivana Cankarja na sliki je upodobil Hinko Smrekar.

Kako nastaneta Vesela šola in Pil

Vesela šola izhaja kot priloga, kar pomeni, da je ne moreš kupiti same zase, ampak je vpeta v mesečno revijo Pil. In kako vsak mesec pripotuje do tebe?

Avtor teme besedilo napiše, urednici ga uredita – poskrbita, da je besedilo vsebinsko točno in razumljivo, ter pazita, da ima vsaka stran od prve do zadnje rep in glavo. Lektorica popravi jezikovne napake, oblikovalka pa v računalniškem programu besedilo oblikuje, ga opremi s fotografijami in drugim slikovnim gradivom. Vmes ilustrator nariše strip. Ko je besedilo postavljeno (oblikovano), gre čez večkratni proces korekture, natančnega branja, pri katerem se popravi vse morebitne tiskarske in oblikovne škrate, nato pa prilogo pošljemo v tiskarno (poglej delovanje večje tuje tiskarne), kjer se tiska skupaj s Pilom, in čez dober teden prispe v tvoj nabiralnik.

Nastajanje revije Pil v praksi si lahko ogledaš v tem prispevku. Razdeljena je na rubrike (Ti & jaz, Tačke, Ščepec znanosti ...). V Pilu najdeš tudi klasične novinarske žanre: intervju (pogovor z znano osebnostjo), reportažo (zapis o nedavnem potovanju ali poročanje s kakega dogodka), kolumno (mnenjski članek pisca, ki je pogosto v javnosti poznan), svetovalne rubrike, v katerih strokovnjaki odgovarjajo na vprašanja bralcev, strip in še in še.

Prva stran je pri tiskanih medijih posebno pomembna. Časopisi na njej izpostavijo pomembnejše dogodke dneva, revije poudarijo rubrike, ki izstopajo. Vsebina je dodatno poudarjena s fotografijami ali ilustracijami. Prvo stran z drugo besedo imenujemo .

Preveri

Juhuhu! Morda pa tudi tebe čaka prihodnost v založništvu!

Naprej

Uh, ne bo prav. Enako se imenuje tudi prva stran knjige! Poskusi znova (in klikni na povezavo)!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (7 od 20)

(radio.jpg)

Radio radi poslušamo še danes.

(Orson.jpg)

Medijske potegavščine so priljubljene, vse odkar je radijska igra Vojna svetov, ki jo je leta 1938 prepričljivo prebral radijski režiser in igralec Orson Welles, na smrt prestrašila dobršen del Američanov. Mnoge takšne šale so nedolžne, včasih pa žal terjajo svoj tragični davek. Moč medijskih sporočil je namreč izjemno velika, najsi bodo resnična ali ne. Na povezavi lahko prebereš nekaj najbolj odmevnih medijskih potegavščin.

Od telegrafa do radia

Šele s pomočjo električnega toka so sporočila zaprasketala po žicah, v 19. stoletju se je pojavil električni telegraf. Poznaš Morsejevo abecedo, različne kombinacije pik in črt? Prav s tem sistemom prenašanja zakodiranih sporočil po žicah med dvema postajama se je začela komunikacija na daljše razdalje. Ko so leta 1876 patentirali telefon, so bili ljudje izjemno skeptični – le kako bi se kaj takega lahko obržalo? A tako telegraf kot telefon nista zadostila želji, da bi sporočila potovala do več ljudi naenkrat.

Za to je poskrbel radio! Pojav radia kot množičnega medija sega nekako v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko so se pojavile prve javne radijske postaje, namenjene širšemu krogu poslušalcev. Sprejemniki so bili sprva dragi, veliki in okorni, zaradi ne prav razločnega zvoka in šumenja v zvočniku pa je bilo treba tudi kar od blizu in zbrano poslušati. Radio so, še preden je bil dostopen širšemu občinstvu, uporabljali ladijski navigatorji, ki so tako komunicirali z drugimi ladjami in pristanišči, ter vojaki.

Radio je najstarejši elektronski medij in še danes je zelo priljubljen. V nekaterih predelih sveta je najpomebnejši – včasih celo edini – vir novic iz sveta. V Sloveniji je javni radio zaživel leta 1928, ko je začela oddajati Radijska postaja Ljubljana.

Poglej prispevek o delu radijskega novinarja in označi štiri stvari, na katere mora biti pozoren.

Preveri

Odlično, imaš tudi ti pomirjujoč radijski glas? Gremo naprej!

Naprej

Huh, kletvice, smrčanje? Zdaj se pa le zresni!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre že skoraj zares (8 od 20)

(baird_model.jpg)

Originalna različica Bairdove televizije. Na povezavi (v ang.) se sprehodi po fotografijah in poglej, v kakšne naprave so buljili tvoji vrstniki nekoč.

(baird%20televizija.jpg)

Prvi televizijski prenos konjskih dirk iz Epsoma leta 1931.
Vira slik: www.bbc.co.uk in www.theguardian.com

Televizija zasede prestol

Zamisel o čudežni škatli, ki nas je dobesedno uročila, je zorela v glavah številnih izumiteljev, za očeta televizije pa velja John Logie Baird, ki mu je prvemu uspelo, da je televizijski sprejemnik črno-belo sliko prenašal na daljavo. Čisto prvi model televizije naj bi napravil iz škatel, pločevinastih posodic, igel za šivanje in preprostega električnega motorja. Prvi televizijski sprejemniki so bili veliki kot omare, današnji so tanki in z visoko ločljivimi zasloni (prikazujejo zelo kakovostno sliko). Zaslužena veličina televizije je v tem, da nam poleg zvoka ponuja še sliko. Kaj lepšega! Kratek pregled razvoja televizije najdeš tukaj.

Si predstavljaš televizijo brez barv? Točno takšno, se pravi črno-belo, so nekoč gledali še tvoji starši. Ko so v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja poskusno začeli predvajati program v barvah, večina ljudi še ni imela sprejemnikov, ki bi takšno tehnologijo omogočali. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej je črno-belo televizijo postopoma zamenjevala barvna televizijska slika.

Prvoaprilska zanimivost
Leta 1962 so Švedi gledali le en črno-beli televizijski kanal. 1. aprila se je med poročili pojavil tehnični strokovnjak in gledalcem z zapletenimi strokovnimi izrazi povedal, da si bodo, zahvaljujoč novi tehnologiji, črno-bele vsebine lahko pogledali v barvah. Kako? Na svoje televizijske sprejemnike naj napnejo najlonsko nogavico! Da bo učinek pravi, mora biti razdalja med njimi in sprejemnikom do milimetra natančna, poleg tega pa morajo glavo nežno zibati naprej in nazaj, da se uskladijo barve. Na tisoče gledalcev je nasedlo potegavščini.

V digitalni dobi je televizija dosegla še en velik mejnik. Lahko jo gledaš v tridimenzionalni tehnologiji. Poglej povezavo in označi, kaj je 3D-televizor.

Preveri

Res je! Pri 3D-vsebini zaslon hkrati prikazuje dva ista prizora, enega za levo in enega za desno oko. Brez očal je slika zamegljena, s 3D-očali pa se zlije v eno samo – tridimenzionalno.

Naprej

Ha, trije daljinci, sanje vsake družine! A žal ne bo prav. Hm, kocka, danes? Premisli še enkrat.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (9 od 20)

(reportazno_vozilo.jpg)

Televizijski prenosi se snemajo na terenu, pri tem je v veliko pomoč studio na štirih kolesih. Poglej, kako deluje reportažno vozilo. Fotografija: RTV Slovenija

(tv_entertainment.jpg)

Razvedrilne oddaje so med gledalci zelo priljubljene. Poglej, kako je v zaodrju velike televizijske prireditve.

Kaj gledamo?

Nacionalne oziroma javne radiotelevizije (pri nas je to RTV Slovenija) morajo ponuditi kakovostne in raznolike vsebine za vse kategorije prebivalstva, saj se delno financirajo iz državnega proračuna, državljani pa moramo zanje plačevati obvezni prispevek. Komercialne televizije so neodvisne od države, financirajo se pretežno z oglaševanjem (POP TV, Kanal A, Planet TV).

Televizijski spored sestavljajo različne programske zvrsti: informativne (televizijski dnevnik, tematske informativne oddaje, reportaže ...), izobraževalne (poljudnoznanstvene, poučne oddaje), razvedrilne (filmi, nanizanke, kvizi, zabavne glasbene oddaje, resničnostni šovi ...), športne (prenosi tekem), kulturno-umetniške (glasbene, literarne oddaje), otroške in mladinske (vse oddaje, primerne za to starostno skupino), verske oddaje (oddaje o veri in duhovnosti).

Gledanost, merjenje števila gledalcev, ki med predvajanjem gledajo oddaje, vpliva na oblikovanje televizijskega programa. Večja ko je gledanost, boljši časovni termin ima oddaja (in več oglaševalskih prihodkov).

Poglej, kako nastaja informativna oddaja za otroke Infodrom, in označi, kaj se dogaja v montaži.

Preveri

Prav imaš! Poleg montaže zvoka in slike montažer skrbi še za digitalne učinke prispevka.

Naprej

Hm, hm, zavrti posnetek še enkrat.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (10 od 20)

(Adi_Smolar.jpg)

Hja, televizija nas včasih združuje, včasih pa je le kulisa, s pomočjo katere se vsak umakne v svoj svet. Če je tako hudo kot v pesmi Adija Smolarja, je čas za temeljit družinski pogovor! ;)

Bognedaj, da bi crknu televizor!

Pojav televizije ima velik družbeni pomen, saj zaradi svoje sporočilne moči in splošne vseprisotnosti (leta 2013 naj bi imelo televizor 79 odstotkov vseh gospodinjstev na svetu) vpliva na oblikovanje mnenja številnih ljudi in je eden pomembnejših dejavnikov socializacije. Veliko ljudi verjame, da je to, kar vidijo na televiziji, resnica, a saj veš, resnica ni ena sama! Mnenje si oblikujemo z nabiranjem izkušenj in znanja na različne načine, ne le iz srkanja pobliskavajočih se podatkov na zaslonu. Ko se je televizija pojavila, je bila ena najbolj priljubljenih oblik preživljanja prostega časa, in pri marsikom je tako še danes.

Televizija ima veliko pozitivnih učinkov: poleg tega, da nas izobražuje, sprošča in zabava, nas popelje tudi onkraj domačega okolja in nam približa svet. Zmerno gledanje televizije lahko pozitivno vpliva na šolski uspeh, saj z novim znanjem utrjuješ znanje, ki ga dobiš v šoli. Poleg tega je idealen »odklop«, ko se vsa družina na ves glas smeji humoristični nanizanki.

Seveda pa je, kot pri vsem, ključna beseda – zmernost. Ure in ure, preživete pred televizijskim zaslonom, imajo tudi svoje negativne plati. Ne le, da smo med gledanjem pri miru, kar vpliva na našo telesno kondicijo, pretirano gledanje televizije lahko vodi v televizijsko odvisnost in v pretirano izoliranost, zapiranje pred resničnim svetom. Poleg tega smo lahko zaradi nenehnega hrupa nemirni, manj zbrani in po možnosti z glavobolom.

Poveži, da bo prav!

Televizija nas hkrati uči, spošča in zabava.
Pretirano gledanje televizije lahko vodi v odvisnost in pretirano izoliranost.
Dolgotrajno sedenje pred televizijskim zaslonom slabša telesno kondicijo, saj se manj gibamo.
Televizija nam omogoča, da vidimo stvari, ki jih sicer v domačem okolju ne moremo.
pozitivni učinek
negativni učinek
negativni učinek
pozitivni učinek

Preveri

Super ti gre, upamo, da si tudi ti zmerni gledalec televizije!

Naprej

Daj, daj, še malo se potrudi.

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (11 od 20)

(internet.jpg)

Med »najstarejše« spletne storitve spada Google.

(splet.jpg)

Koliko ur na dan pa ti srfaš?

Svet na dosegu prstov

Internet oziroma svetovni splet je najvišja stopnja razvoja elektronskih medijev. Je tudi najhitreje rastoči medij, ki združuje že več kot 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, in prvi resnično interaktivni medij (izmenjava podatkov poteka dvosmerno).

Če za časopis, radio in televizijo v splošnem velja, da nam pogled na svet posredujejo novinarji (medijski hiši se težko pridružiš brez kančka izkušenj ali izobrazbe), je pojav blogov, spletnih dnevnikov (tudi spletnikov) omogočil, da nam vsebino lahko podaja kdor koli. Blogerju se ni treba držati novinarskih pravil, je pa res, da mora imeti precej znanja in biti vešč pisanja, če želi obdržati bralce. Blogi so lahko na primer osebni (pišeš običajni dnevnik, le da ga ne skriješ pod vzglavnik, pač pa objaviš) in tematski (pišejo o specifičnem področju: modni, avtomobilistični, potopisni blogi), odvisno od želja blogerja.

Spletni forum je spletni prostor, v katerem med seboj enakovredni uporabniki s sporočili sodelujejo v debati.

Podcast je digitalna vsebina v obliki avdio ali video datoteke, ki se samodejno naloži na tvoj računalnik (ali drugo napravo), poslušaš pa jo takrat, ko želiš.

Poglej prispevek o slovenski vlogerki in označi, kaj je vlog.

Preveri

Zadetek v polno! Vloger se posname in svoja sporočila včasih opremi še z zanimivimi grafičnimi vložki in slikami. Nekateri vlogerji so pravi zvezdniki.

Naprej

Upsala. Vlogov se ne snema na televiziji, prav tako ne potrebuješ avdicije, če želiš biti vloger. Vložišče? Lepo te prosim!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (12 od 20)

(zasebnost.jpg)

Ali znaš zaščititi svojo zasebnost? Reši test!

(bonton.jpg)

Jap, bontona se je treba držati tudi na spletu!

Varuj svojo zasebnost!

Pred kratkim je neka ameriška učiteljica naredila preprost preizkus. Ker ji 11- in 12-letniki niso verjeli, kako hitro se fotografije širijo po družbenih omrežjih (na selfijih se niso kazali v najboljši luči), je na list papirja na kratko opisala, kaj želi, list fotografirala in prosila uporabnike, naj fotografijo delijo in napišejo, iz katerega mesta so. V le nekaj urah je fotografija obšla Ameriko, potovala v Evropo in Avstralijo, v nekaj dneh so jo delili več stotisočkrat. In z nekaj kliki jo najdemo še danes (tudi na drugih spletnih mestih), čeprav jo je učiteljica že zdavnaj zbrisala s svojega profila. Z akcijo je želela dokazati, da fotografija, tudi če jo izbrišeš, na internetu ostane praktično za vedno in da jo lahko vidi res ogrooomno ljudi.

Če na svetovnem spletu objavljaš sporočila, domislice, fotografije in še kaj, se moraš – ampak res moraš! – zavedati, da bodo vse te reči za vedno ostale tam. Nič ne bo izbrisano, nič ne bo izginilo. Vedno bo dosegljivo vsakomur, ki bi želel o tebi vedeti tudi tisto, česar ti z njim ne želiš deliti. Zato toplo priporočamo razmislek o tem, ali in katere podatke o sebi želiš deliti s tem svetovnim demokratičnim medijem in vsemi, ki se potepajo po njem.

Obišči tole spletno stran, pozorno preberi nasvete (za lastno dobro tudi vse drugo, nasvete pa najdeš malo nižje na strani) in označi, na kaj moraš misliti, preden »se daš na net«.

Preveri

Zelo odgovorno od tebe, čestitamo! Zasebnost na spletu je neprecenljiva, zato vedno srfaj z zrncem soli!

Naprej

Uh, res svetujemo več previdnosti pri varovanju svoje zasebnosti. Še enkrat poglej povezavo in ponovi vajo!

Ponovi

Stopnja: Zdaj gre zares (13 od 20)

(tv%20resnicnost.jpg)

V splošnem velja, da mediji obširneje poročajo o novicah, ki so nam »kulturno bližje« (več pozornosti dobi dogodek, ki se zgodi v Evropi kot dogodek, ki se zgodi v Afriki). V tednu, ko je Francijo pretresel teroristični napad, je v terorističnem napadu skrajnežev v Nigeriji umrlo kar 2000 ljudi naenkrat. Novic o tej tragediji je bilo neprimerljivo manj.

Kaj je medijska resničnost?

To je navidezna, izkrivljena resničnost, ki jo za nas ustvarjajo mediji z izbiro dogodkov, o katerih poročajo. Pri tem je pomembno predvsem, kako o njih poročajo, kakšen pomen jim torej pripisujejo (pozitivni ali negativni). Svet je velik in vsak dan se pripeti nepreštevna množica dogodkov, zavedamo pa se le tistih, na katere nas opozarjajo mediji.

Največkrat sta glavna kriterija izbire dogodkov, ki se uvrstijo v novice, gledanost in branost. Vsebine, ki pritegnejo več gledalcev (črna kronika in trači, na primer), se pogosteje pojavljajo v medijih (tudi če so zavajajoče ali predstavljene enostransko).

In ker medijska vsebina z nami živi že od malega, je pomembno, da jo znamo kritično ovrednotiti in včasih podvomiti o njej. Preko medijev se namreč nezavedno učimo, kdo je v družbi vreden več, kako naj se obnašajo moški in ženske, kakšen odnos imamo do manjšin ... Svet kot nam ga predstavljajo mediji, torej ni tak, kakršen je v resnici, ampak je zbir dogodkov, ki so jih za nas izbrali različni mediji.

Zato je še posebej pomembna oblika pismenosti, za katero je značilno, da zna posameznik medijsko vsebino kritično presojati, jo ocenjevati, ustvarjati in umestiti v resnično družbeno in osebno življenje. Rečemo ji pismenost. V pomoč ti bo povezava.

Preveri

Krasno! Pravi medijski strokovnjak! Kar tako naprej!

Naprej

Hm, hm, si kliknil na povezavo?

Ponovi

Stopnja: Bližaš še velikemu finalu! (14 od 20)

(2Cellos2.jpg)

S pomočjo YouTuba sta zaslovela tudi karizmatična čelista, ki nastopata pod imenom 2Cellos. Njuno zgodbo preberi tukaj, poslušaj pa ju tukaj.

Mediji in najstniški idoli

V prejšnjem stoletju so najstniki oboževali Jamesa Deana in Beatle, danes na prestolu kraljujejo One Direction in Selena Gomez. Najstniški idoli so medijsko izpostavljene osebnosti (glasbeniki, igralci, voditelji), ki imajo velik vpliv na širši krog mladostnikov. Ti se z njimi poistovetijo, jih posnemajo in se zanimajo za njihovo življenje.

Kaj imajo mediji z zvezdniki, kakršen je Justin Bieber? Čisto vse! Potem ko je njegova mama objavila prvi posnetek na portalu YouTube, je Justin v hipu postal slaven. Po naključju ga je opazil njegov prihodnji menedžer in v kratkem času je – prej čisto običajni fant – sodeloval z največjimi glasbenimi zvezdami. YouTube je priljubljeni brezplačni spletni medij za izmenjavo video posnetkov, ki je nastal leta 2005. Deluje demokratično, obiskovalci portala s kliki odločajo, kdo je zanje najboljši. »Novica« se nato razširi še na klasične medije in zvezda je rojena.

Pri zvezdnikih, kakršen je Justin, pa je ključna še obsežna medijska kampanja. To je premišljen načrt umeščanja tržne znamke (v tem primeru mladega pevca) na trg, mladi pevec pa pri tem niti nima veliko besede. Trženje osebnosti se preseli še v izdajanje knjig (tudi Justin jih ima), prodajo različnih izdelkov (Justin ima svojo spletno trgovino z goro izdelkov) in celo vrsto drugih z glasbo nepovezanih stvari, ki prinašajo velik dobiček.

Zaradi takšnih bliskovitih uspehov so portali, kakršen je YouTube, polni slave željnih mladostnikov, ki neutrudno objavljajo svoje izvedbe znanih pesmi in upajo, da jih kdo opazi.

Kako imenujemo izvedbo pesmi, ki jo sicer v originalu izvaja nekdo drug? Pomagaj si s povezavo.

Preveri

Bingo! Na spletnih portalih jih najdeš pod cover songs (covers oz. priredbe).

Naprej

Ups, ne bo prav!

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (15 od 20)

(veliki%20brat.jpg)

Resničnostni šovi in portali, kakršen je YouTube, so uvedli povsem novo kategorijo slavnih osebnosti. Če je nekdaj veljalo, da si se do slave in prepoznavnosti dokopal počasi in s trdim, vztrajnim delom, si danes lahko slaven že, če si dlje časa viden.

Veliki brat te gleda!

Če so bile televizijska atrakcija številka ena še pred nekaj leti telenovele (neskončne nadaljevanke o dramatičnem vsakdanjiku protagonistov, ki jim rečemo tudi žajfnice ali limonade, priljubljene pa so še danes), so v zadnjem času na televizijskem prestolu resničnostni šovi.

Resničnostni šov je televizijski žanr, pri katerem ustvarjalci 24 ur na dan snemajo skupino običajnih ljudi, ki so za nekaj mesecev prostovoljno zaprti v »stanovanju«, opremljenim s številnimi kamerami. V grobem se delijo na igrane šove, televizijske zmenke in stilske preobrazbe, tekmovanje talentov in šove, v katerih kukamo v »resnično« življenje slavnih in bogatih.

Resničnostna televizija (ang. reality TV) je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja postala priljubljena s šovoma Big Brother in Survivor, ki sta z zaprtimi igralci bodisi v studiu ali v nedostopni divjini prva obnorela širše televizijsko občinstvo in sprožila razmah TV-nadzorovanja. Pa je v teh oddajah res kaj resničnega? Strokovnjaki pravijo, da na televiziji ni nezrežiranih zgodb, tako so tudi drobci, ki jih gledalci gledamo v dnevnih povzetkih, skrbno izbrani in zmontirani.

Veliki brat je izraz, ki označuje (žal zelo resnično) družbo nadzora. Na vsakem koraku nas snemajo kamere, spletni brskalniki hranijo naše iskalne podatke, na trgovinskih karticah se hranijo podatki o naših nakupih ... Izraz se je prvič pojavil v kultnem romanu; izraz, naslov romana in pisateljev priimek so postali sinonim za izgubo zasebnosti za ceno državne varnosti, ki je zelo aktualna v dobi strahu pred terorističnimi napadi.

Preberi članek in označi, za kateri roman gre.

Preveri

Prav imaš! Roman 1984 pripoveduje o uradniku Winstonu Smithu, ki dela za Partijo (njen vodja je Big Brother, Veliki brat), ki z različnimi mehanizmi (predvsem ustrahovanjem) do skrajnosti nadzira družbo. Članek o romanu najdeš tukaj.

Naprej

Ne bo prav, čeprav sta se tudi romana Krasni novi svet in Fahrenheit 451 (tako kot omenjena knjiga) zapisala v zgodovino kot odlični kritiki družbe nadzora. Katera možnost ostane?

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (16 od 20)

(oglasi.jpg)

Oglasi nas spremljajo na vsakem koraku.

Oglaševanje

Oglasi nas spremljajo na vsakem koraku, vidimo jih v revijah, na avtobusih, na televiziji in v filmih.

Oglaševanje je naročeno in plačano predstavljanje idej, izdelkov ali storitev podjetij (oglaševalcev) v različnih medijih. Oglasna sporočila opozarjajo na prednosti določenih izdelkov in spodbujajo kupce, da jih kupijo, pojavljajo pa se v obliki oglasnih panojev, televizijskih in radijskih oglasov, internetnih pasic, tiskanih oglasov v revijah in časopisih ... V kinodvorani ti filmov resda ne prekinjajo oglasni bloki, se pa vanje oglasi prikradejo skozi izdelke iz resničnosti, ki so premeteno umeščeni v filmsko zgodbo in v življenje likov. Temu rečemo prikrito oglaševanje (ang. product placement, umeščanje izdelka).

Dobre plati oglaševanja so, da omogočajo preživetje številnih medijev (komercialnih televizijskih postaj ne bi bilo brez oglaševanja, prav tako ne številnih časopisov in revij), ti mediji so zaradi oglasov tudi cenovno ugodnejši, poleg tega oglaševanje spodbuja potrošnjo in z njo gospodarsko rast. Po drugi strani pa so slabe plati spodbujanje k čezmernemu trošenju (kupovanju izdelkov, ki jih ne potrebujemo, kar škoduje tudi okolju!), oglasi pogosto zavajajo (izdelki so predstavljeni v lepši luči, ocenjujejo jih strokovnjaki, ki ni nujno, da to v resnici so) in poglabljajo stereotipe (ženske so prikazane večinoma kot mame, gospodinje, ki v glavnem skrbijo za dom).

Poglej prispevek o oglaševanju nezdrave hrane in označi ime dokumenta, v katerem so zbrane smernice, ki naj bi jih oglaševalci upoštevali pri promoviranju svojih izdelkov.

Preveri

Juhuhu, obvladaš! Še malo in boš pri koncu!

Naprej

Mnja, si pogledal povezavo? Odgovor se skriva v imenu dokumenta.

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (17 od 20)

(satira.jpg)

Značilnost satiričnega časopisa je, da na oster, zbadljiv in šaljiv način poroča o aktualnem družbeno-političnem dogajanju.

(eticni_medji.jpg)

Neodgovorno in neetično poročanje ima lahko hude posledice na življenje ljudi. Vsi imamo pravico do zasebnosti, nekateri mediji pa to pravico pogosto kršijo.

Svoboda medijev

Začetek leta 2015 je zaznamoval teroristični napad na francoski satirični tednik, ki je po vsem svetu sprožil burno razpravo o svobodi tiska. Zakaj je dogodek povzročil takšen odziv javnosti, izveš tukaj. Mi pa poglejmo, kaj je svoboda medijev in zakaj je tako pomembna.

Svobodni mediji (tako tiskani kot elektronski) so za demokratično družbo izrednega pomena, saj ljudi informirajo o delu politikov in drugih nosilcev moči v družbi. Ker posamezni državljani nimamo takšne moči, da bi nadzorovali politike, to v našem imenu počnejo novinarji. Za kompetentno odločanje o pomembnih vprašanjih, ki se tičejo našega življenja, moramo namreč imeti dovolj informacij, ki jih lahko dobimo le z verodostojnimi (preverjenimi) informacijami, temu rečemo pravica do obveščenosti.

Novinarji pa morajo svoje delo opravljati odgovorno in s spoštovanjem do vseh ljudi. Kajti mediji imajo veliko moč, s svojimi prispevki in članki za nas rišejo svet, in če tega ne počnejo z vso odgovornostjo, lahko njihovo poročanje (če je pristransko) prinese tudi veliko slabega.

Poglej prispevek in označi štiri pravilne odgovore.
Zakaj je pomembno svobodno novinarstvo?

Preveri

Odlično se spoznaš na etičnost novinarskega dela! Morda pa tudi ti kdaj poprimeš za mikrofon?

Naprej

Ojej! Ravno v krivice se morajo novinarji vmešavati. Nikakor pa za svoje »vmešavanje« ne smejo prejemati denarja. Ponovi vajo!

Ponovi

Stopnja: Veliki finale (18 od 20)

(Stalin_Yezhov.jpg) (stalin.jpg)

Cenzurirali so tudi fotografije. Na zgornji strani je poleg sovjetskega voditelja Stalina tudi Nikolaj Ježev. Po njegovi usmrtitvi so ga s fotografije preprosto izbrisali.

Pritiski na novinarsko delo

Ker množični mediji razkrivajo tudi stvari, ki oblastnikom ali drugim organizacijam niso všeč, skušajo ti (že od nekdaj) takšno poročanje utišati. Poznamo očitne primere pritiskov na medije, kakršna je cenzura informacij v nedemokratičnih državah, in manj očitne, kakršni so ekonomski in drugi pritiski.

Cenzura je postopek nadziranja vsebine (medijskih infomacij, umetniških in znanstvenih del), namenjene javnosti. Z natančnim pregledovanjem informacij (in popravljanjem člankov v časopisih ali stavkov v knjigah) in črtanjem tistega, kar ni v skladu z interesi države (ali organizacije, ki skuša uveljavljati moč), se skuša preprečiti objavljanje in razširjanje teh informacij med ljudmi. Takšno obliko cenzure še danes močno občutijo prebivalci represivnih držav (Severne Koreje, na primer).

Tudi internet, priljubljeni vir informacij, je mnogokrat žrtev cenzure. Spletna cenzura je onemogočanje dostopa do spletnih strani. Na Kitajskem so, na primer, prepovedani nekateri družbeni mediji. Žrtve cenzure so jasno tudi knjige, celo pravljice – Sneguljčica in Pepelka bratov Grimm sta v izvirniku precej bolj kruti od različic, ki si jih verjetno poslušal in bral ti. Članek o cenzuri, večni spremljevalki knjig, najdeš tukaj.

Navzven manj očitni pritiski na delo novinarjev so med drugim ekonomski pritiski (lastniki medijske hiše ali pomembni oglaševalci ne želijo, da se o neki novici poroča), javno diskreditiranje in blatenje novinarjev (na primer s strani politikov ali drugih javnih oseb), ki so poročali o »neželeni« temi, in vse slabše razmere za delo (mladih) novinarjev, ki jih ne zaposlujejo in zato ob raznih pritiskih ne morejo računati na podporo medijskih hiš.

V nekaterih primerih so mediji še kako tesno povezani s politično oblastjo.
Kako imenujemo načrtno razširjanje določenih ideoloških pogledov v javnosti, ki vpliva na oblikovanje večinskega mnenja ljudi?
Pomagaj si s povezavo.

Preveri

Jap, to je (politična) propaganda! Propagandni mediji so imeli na primer v nacistični Nemčiji velikansko moč, saj so s članki, dokumentarci in letaki v javnosti sistematično oblikovali »sovražno« podobo Judov.

Naprej

Uh, napaka! Pomoč, v pravilni rešitvi sta dva p-ja. ;)

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)

Reši to angleško nalogo, če se učiš angleščino. Če se učiš nemščino, klikni gumb Nemška naloga in reši nalogo v nemščini!

Nemška naloga

Mass media

Mass media are all media technologies that distribute information to the general public. We are familiar with different media technologies, such as printed media and electronic media. Printed media are books, newspapers and magazines, while TV, radio and the Internet distribute their information electronically. In addition to news, mass media also provide entertainment and advertising. They play a significant role in the formation of people's opinions and modern culture by providing and interpreting information.

Which of the following mass media is the oldest?
Sort mass media by date of origin. Put the number 1 next to the oldest one, the number 2 next to the second oldest one, etc.

3
1
4
2

Preveri

Congratulations! Almost done ...

Naprej

Sorry, that’s not it. Try again.

Ponovi

Stopnja: Še malo – pa konec! (19 od 20)

Massenmedien

Massenmedien sind alle Medientechnologien, die Informationen in die Öffentlichkeit bringen. Wir kennen verschiedene Medien, wie zum Beispiel Druckmedien und elektronische Medien. Druckmedien sind Bücher, Zeitungen und Magazine. TV, Radio und Internet sind aber elektronische Medien. Massenmedien verbreiten Neuigkeiten, Unterhaltung und Werbung. Mit Informationen und Erklärungen beeinflussen sie die Meinung von Menschen und moderne Kultur.

Welches Massenmedium ist am ältesten?
Nummeriere die Medien von 1 (am ältesten) bis 4 (am jüngsten).

2
1
4
3

Preveri

Super, das hast du gut gemacht!

Naprej

Leider falsch! Versuch noch einmal!

Ponovi

Stopnja: Zadnji korak in … (20 od 20)

(fb.jpg)

Raziskave kažejo, da se kar 29 % otrok srečuje z eno ali več oblik čezmerne rabe interneta. Si med njimi tudi ti? Reši test!

Bolezen informacijske dobe?

Pojav nove dobe, ki izvira iz sočasne pretirane uporabe več vrst novih medijev, se imenuje informacijska prezasičenost (ang. information overload). Značilnost tega pojava je, da postane človeško telo obremenjeno s preveč podatki, ki so tudi prehitri. Označuje pa tudi nezmožnost človeškega nadzora nad bombardiranjem z informacijami in s tem povezano nezmožnost ločevanja, katere so pomembne in katere ne. Kako pa gre ločevanje tebi od rok?

Včasih zato potrebujemo šelesteč in žvrgoleč odmor, da si odpočijemo oči in zbistrimo glavo.

Dobri stari gospe, ki nas potrpežljivo vabi v svoj pomirjujoči zelen objem, pravimo .
Pomagaj si s posnetkom.

Preveri

Pravilno! Včasih si je treba vzeti odmor od množičnih medijev (utrujene oči pa menda tako najraje zrejo v zeleno) in najboljše zdravilo za informacijsko prezasičenost je dooolg sprehod v NARAVI! Ne pozabi vpisati še svojih podatkov (tudi ime šole - tako te lažje najdemo, če si ravno ti naš srečnež), mogoče ti bo žreb naklonjen in boš prejel megagalaktično darilo.

Naprej

Ojoj, daj, še malo! Iščemo besedo, sestavljeno iz črk r a n a a v! ;)

Ponovi

Ne prezrite: Imaš tudi vi več vprašanj, kot je odgovorov? Tv program da Vinci Learning - ker je užitek vedeti več.

Mobitel DaVinci learning Pošta Sama Navitas DaVinci Learning PIL