Dan: 11. september, 2024

V sodelovanju s Knjižnico Otona Župančiča v Ljubljani 26. septembra organiziramo odkrivanje poklica knjižničarja in vseh raznolikih dejavnosti, ki jih knjižnice danes pokrivajo. Za poseben dodatek bosta poskrbela pisateljica Maša Ogrizek, avtorica dela Gospodična z monstero, ki ga v Veseli šoli letos berejo 7.-9. razredi, in ilustrator Damijan Stepančič, ki je poskrbel za čarobne podobe v delu Moj dedek je bil češnjevo drevo (4.-6. razred).

Obiskovalci bodo lahko raziskali skrite kotičke naše največje knjižnice, izvedeli, kako nastane knjiga, se pogovarjali in sproščeno družili z avtorjema, morda celo kaj napisali ali narisali.

Za drugo triado imamo na voljo 30 prostih mest, za tretjo prav tako 30.

Za dejavnost lahko udeležence veselošolske dejavnosti prijavijo njihove mentorice, ki morajo poskrbeti tudi za prevoz in spremstvo. Za malico bo poskrbljeno. Dejavnost je odprta do zapolnitve mest.

Prijavite se lahko kar na veselošolski spletni naslov vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Sporočite število udeležencev in skupino, v katero sodijo (druga ali tretja triada). Po zaključeni aktivnosti bomo  na spletni strani in družbenih medijih objavili reportažo z dogodka, zato nas prosim opozorite, če za katerega od udeleženih nimate soglasja staršev za takšne aktivnosti.

Glede točne ure se bomo z mentorji dogovorili po zaključku prijav, da lahko vsem omogočimo čim bolj udobno pot.

Se vidimo?

Kot ste opazili, smo letos projektu Vesela šola bere naklonili nekaj več pozornosti. Kot vedno je izbor naslovov potekal skrbno in v sodelovanju z uredniki in drugimi strokovnjaki. V septembrski Veseli šoli smo objavili pismi obeh avtoric, s katerima neposredno naslavljata mlade bralce. Tako kot bralec s tem, ko si vzame čas za knjigo, delu in avtorju izkaže spoštovanje, hkrati tudi avtorji spoštujejo svoje bralce. Pismi smo objavili z namenom poudariti ta obojestranski odnos, ki se ga mladi morda še ne zavedajo.

Ob izboru smo pomislili tudi na vas, drage mentorice in mentorji. V današnjem času je težko izbrati temo, ki ne bi bila občutljiva za vsaj del populacije. Hkrati so ravno zgodbe tisto polje, v katerem lahko brez resnih posledic za resnično življenje preizkušamo različne teze, čustva, odzive. Zaradi teh nasprotujočih si postavk je izbira dela za “obvezno” branje resnično zahtevna.

Za strokovno mnenje smo zato prosili tudi sodelavce Pionirske – Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki vsako leto pripravi Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki predstavljajo kvaliteto produkcije slovenskih knjig za mladino. Med drugim jih poznate po znaku za odlične knjige za otroke in mlade Zlata hruška, ki ga podeljuje ravno Pionirska.

Da boste lažje krmarili med različnimi vprašanji in dilemami, so posebej za vas pripravili tudi strokovno mnenje o izbranih delih, ki si ga preberite (in uporabite po lastni presoji) v nadaljevanju.

Moj dedek je bil češnjevo drevo (4.-6. razred)

Poetičen roman za otroke pripoveduje zgodbo devetletnega Tonina, ki se spominja svojega zgodnjega otroštva in vseh bližnjih, ki so zaznamovali njegov svet. Mladi bralec se tako skozi otroške oči potopi v dečkovo doživljanje odnosov, narave in vseh stvari, ki ga obkrožajo. V tem pisanem vrtincu doživetij in občutij, veselih in žalostnih, zavzema osrednje mesto češnjevo drevo, ki spleta brezčasno vez; nežno, a trdno tkanino dragocenih spominov, ki gradijo dečkov odnos do sveta.

Tako kot raste drevo, počasi in vztrajno, tudi Tonin (in pred njim že njegova mama) skozi čas dozoreva in izgrajuje svoj edinstven pogled na življenje. Drevo je živo, saj diha (»Če natančno in zbrano prisluhneš, lahko vidiš cel kup stvari, kot bi imel odprte oči. Zdaj pa prisluhni, kako diha češnjevo drevo.«), drevo je prijatelj (»Verjeti moraš, da si ptica ali mačka, verjeti moraš, da je drevo tvoj prijatelj, da je tvoj dom.«) in tolažnik (»Sanjal sem, da se dedek ziba na najvišji češnjevi veji in me vabi z roko. / … / Takrat sem se odrinil in začutil, da se vzpenjam. Dedek me je vabil z roko in jaz sem se vzpenjal in vzpenjal. Bilo je, kot bi letel.«).

Občutljiv za vse odtenke odraščanja prinaša ta neprecenljiv roman izostreno, avtentično, iskrivo, predvsem pa globoko občuteno pisanje, ki bo prispevalo dragocen košček v mozaik otrokovega razvoja.

Maša Ogrizek: Gospodična z monstero (7.-9. razred)

Liričen roman, ki pripoveduje zgodbo o nenavadnem prijateljstvu med odraslo, nežno in introvertirano mlado žensko, Cecilijo, in prav tako neobičajnim dečkom Vanjo, uličnim glasbenikom. Njuni življenji se v nekem usodnem trenutku povežeta in s tem »trkom«  zanju »nikoli več ne bo tako, kot je bilo«. Kljub manj svetlim tonom v življenjih obeh antagonistov pripovedi, avtorica pripoved  postopoma popelje k svetlobi, k novim začetkom, v optimistično in mogočno simfonijo sporočila, da so v življenju posameznika vedno mogoči novi začetki, da se sprememb ni potrebno bati (Ljudje smo kot hiše. Včasih je treba odpreti okna in vrata. In narediti prepih.«) in da je v sodelovanju in medsebojni pomoči velika moč,  ki prispeva h kakovostnejšemu življenju in preživetju.

Dva do tedaj osamljena človeka brez pravih prijateljev zmoreta iz ednine preiti v dvojino in graditi povezanost v podporno in razumevajočo skupnost prijateljev.  Pri tem je dragoceno sodelovanje tako odraslih kot tudi otrok, ki iščejo svojo novo identiteto in mesto na tem svetu.

Vse to so pomembna optimistična sporočila mladim bralcem v današnji čas skozi estetsko in jezikovno izbrušeno besedilo, ki nagovarja tudi odrasle k razmisleku in pogovoru o prebranem z mladimi. Knjiga je  v celoti kakovosten založniški izdelek, ki se mu vidi založniška skrb,  pohvalimo še kakovostno oblikovanje, skrb za jezikovno plat knjige, imenitne ilustracije Eve Mlinar, ki se izvrstno prilegajo k besedilu, tvorijo z njim harmonično celoto in  bralcu dajejo velik estetski učinek ob branju in gledanju vinjetnih podob. Zelena barva, barva monstere, njenih mogočnih listov,  ki je v celi knjigi intenzivno prisotna (na vseh vinjetah, zeleni so celi listi, ki uvajajo poglavja)  bralca pomirja,  lahko tudi vzbuja reminiscence na pesnika Lorco in na njegovo Mesečno romanco z  verzi »zeleno, ki te hočem/ ljubim zeleno.«