Tretje največje mesto v Sloveniji se ponaša z bogato zgodovino najmogočnejše plemiške in vladarske rodbine, ki je kadarkoli živela na Slovenskem. Celje že več kot pol tisočletja vodijo tri zvezde – simbol Celjskih grofov. S sledovi nekdanjih celjskih veljakov mesto diha še danes. Nad mestom se dviguje grad, največja srednjeveška utrdba v Sloveniji, v mestu pa se vidi, kako so slavni Celjski postali glasniki humanizma in renesanse na Slovenskem, saj so antične kipe vgradili v srednjeveško obzidje in arhitekturo. Celje pa še zdaleč ni le mesto, ki mu slavo prinašajo veliki vladarji. Mesto Celje je tudi dom največjega parka znanosti, tehnologije in inovativnosti.
V prenovljeni mestni stavbi Celja, v nekdanji veleblagovnici Tehno Merkator, je danes prvi park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti v Sloveniji. V Tehnoparku Celje lahko obiskovalci dobijo neposredno izkušnjo iz naravoslovja in tehnologij ter izvejo kakšen pomen ima razvoj tehnologij za naše življenje in za svet v katerem živimo.
Tematska področja s katerimi se obiskovalci srečajo v Tehnoparku so:
Človeško telo, zdravje in gibanje
Fizikalni, matematični in astronomski pojavi
Naravoslovje
Ekologija, energija in obnovljivi viri energije
Prihodnost – tehnologije in delovna mesta v prihodnosti
Iluzije
Izzivi
Vabljeni na kratek sprehod po Tehnoparku Celje z Alenom Podlesnikom:
Park za spodbujanje znanosti, tehnologije in inovativnosti – Tehno park
Zgodba naj bi šla nekako takole: sredi 15. stoletja je v idrijski kotlini izdelovalec škafov v studencu namakal leseno posodo, da bi preizkusil in izboljšal njeno vodotesnost, preden bi jo prodal. Ko je zjutraj prišel ponjo in hotel iz nje izliti vodo, jo je komaj dvignil! Z roko je segel proti dnu in zatipal tekočo snov, težjo od kamna. Izdelovalec škafov je našel živo srebro in tako se je rodila živosrebrna Idrija.
V Idriji ni samo najstarejši slovenski rudnik, temveč tudi najstarejša realka – gimnazija Jurija Vege, v katero so se prvi dijaki vpisali leta 1903. Idrijci so prav tako umetniki, saj se je tam razvilo izdelovanje čipk, klekljanje, ki ima v mestu več kot 300-letno tradicijo. Ena največjih idrijskih dragocenosti je šest kvadratnih metrov velik klekljan prt, namenjen pa je bil ženi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Jovani Broz.
Idrijci pa niso umetniki samo v klekljanju, temveč tudi v kuhinji. Iz iznajdljivosti, ki je bila potrebna v časih, ko je hrane primanjkovalo so nastale skromne jedi, med njimi tudi idrijski žlikrofi. Če so imeli srečo, so večino sestavin pridelali doma, včasih pa so gospodinje za kosilo ali večerjo za večje družine pripravile tudi do 700 kosov. Najpogosteje so jih postregli z golažem iz koštrunovega mesa, danes pa so odlični kot priloga veliko različnim jedem.
Idrijski žlikrofi so sestavljeni iz testa, ki je polnjeno s krompirjevim nadevom, in so značilne oblike. So popolnoma brez konzervansov in kljub tradiciji sledijo trendom sodobne prehrane. Včasih je bilo sestavine težje dobiti kot danes, danes pa se lahko preprosto odpeljemo v trgovino po sveže in domače slovenske sestavine. Osnovne sestavine za pripravo žlikrofov so:
Za testo:
- 30 dag moke
- 1 – 2 jajci
- olje, voda ali mleko po potrebi, da testo postane mehko
Za nadev:
- 50 dag krompirja
- do 5 dag ocvirkove masti (zaseke) ali prekajene slanine
- do 5 dag čebule
- drobnjak
- majaron
- črni poper
- sol
Priprava:
- priprava testa: iz moke, jajca in vode ali mleka zamesi testo, ki je mehkejše kot testo za rezance. Testo gneti tako dolgo, da postane prožno, elastično in se ne prijemlje rok in deske. Nato oblikuj hlebček, ga pokrij, da se ne izsuši, in ga pusti počivati najmanj pol ure. Tako pripravljeno testo na tanko razvaljaj;
- priprava nadeva: nadev za idrijske žlikrofe pripravi iz kuhanega krompirja, ki ga še toplega pretlačiš. Pretlačenemu krompirju dodaj sol in maščobo (ocvirki, zaseka, pražena slanina). Nato primešaj praženo čebulo in začimbe (majaron, drobnjak, poper, sol). Vse sestavine se dobro premešaj in hitro ugneti tako, da dobiš voljno zmes. Iz nadeva se napravi enakomerne, za lešnik velike kroglice;
- oblikovanje: na razvaljano testo položi na primerni razdalji (en prst) kroglice nadeva. Nato testo med kroglicami prereže po dolgem in počez. Testo med kroglicami stisni, da se sprime. Zgoraj, v vsakega, vtisni vdolbinica, tako da se testo ne pretrga. Idrijski žlikrofi bodo dobili značilno obliko klobuka.
- kuhanje: idrijski žlikrofi stresi v vrelo slano vodo, pomešaj in pokrij. Ko se dvignejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzemi jih iz kropa in takoj ponudi;
Nagradno vprašanje: Kako se imenuje tradicionalna idrijska jagnječja jed, ki jo na Idrijskem radi ponudijo z žlikrofi?
a) bakalar
b) bakalca
c) ričet
d) bobiči
Od tedaj, ko sta brata Grimm prvič objavila svoje pravljice, je minilo že 200 let. Prevedene so bile v približno 170 jezikov in tako so se razširile ter postale znane po vsem svetu. Posledično so ročni zapisi Jakoba in Wilhelma Grimm od leta 2005 na Unescovem seznamu svetovne dokumentarne dediščine. Nemška pravljična cesta že od leta 1975 privablja ljubitelje pravljic, da sledijo znamenitima bratoma in njihovim pravljičnim junakom.
Če ji sledite iz Hanaua v Bremen, se boste vedno znova znašli v pravljičnih pokrajinah z začaranimi gozdovi, romantičnimi dolinami in osamljenimi gozdarskimi hišami. Pot vas bo vodila po paličnih mestih, mimo mogočnih grajskih ruševin in knežjih gradov. Včasih se zdi, da so prizori iz pokrajine prav takšni, kot smo jih vajeni iz knjige pravljic.
Tisti, ki pa pravljične regije ne želite spoznati le med vožnjo, ampak bi jo radi raziskali še natančneje, se lahko ustavite v Marburgu, kjer sta brata študirala, in tam na novo odkrijete to ali ono Grimmovo pravljico. Pojdite tudi v Willingshausen, ki svojo zapuščino goji s “pravljično slikarsko kolonijo”, za katero je med drugim zaslužen Ludwig Emil Grimm, brat znanih dveh pravljičarjev. V Bad Wildungenu boste zagotovo srečali Sneguljčico ali pa vsaj sedem palčkov, v starem delu Frankenberga s skoraj čarobnim vzdušjem pa vam bo pogled ukradla 500 let stara mestna hiša, ki pripoveduje včasih bolj, včasih manj pravljične zgodbe. Zgodovine polna pravljična cesta vodi tudi na vzhod skozi regijo Meißnerland in v smeri Unescovega gradu Wartburg. Pravljični izlet zaključite pri bremenski mestni hiši, ki je prav tako na seznamu svetovne dediščine in pred katero stoji kip bremenskih godcev. Slednjega si vsak dan ogleda na stotine turistov z vsega sveta, ki se ga dotikajo in tako prosijo za srečo.
Katera izmed naštetih pravljic ni Grimmova pravljica?
- Špicparkeljc
- Deklica z vžigalicami
- Motovilka
- Žabji kralj
Šamanova skala na Bajkalskem jezeru
Bajkalsko jezero
Sredi gora in gostih gozdov Sibirije v Rusiji leži skrivnostno jezero, ki v dolžino meri neverjetnih 636 km. To je še 100 km več kot razdalja od Ljubljane do Beograda! Najglobljo točko Bajkalskega jezera so izmerili na 1642 metrih pod gladino in s tem velja za najgloblje jezero na svetu. Si predstavljate, da bi lahko v tako globino navpično spravili pet Eifflovih stolpov!
Bajkalsko jezero ali biser Sibirije, kot mu pravijo Rusi, je najgloblji celinski tektonski jarek na svetu. Prelomnica na tem območju vleče Zemljino skorjo narazen za 2 cm na leto, kar povzroča pogoste potrese in ustvarja številne vodne vrelce.
Sladkovodni tjulenj je edini sesalec v vodah Bajkalskega jezera.
Jezero vsebuje kar petino nezaledenele sladke vode na planetu in je dom nekaterih edinstvenih živali. Najslavnejši prebivalci Bajkalskega jezera so jekleno sivi bajkalski tjulnji. Kako so prišli sem, je skrivnost, znanstveniki pa domnevajo, da so priplavali po rekah Arktičnega oceana in so med zadnjo ledeno dobo ostali tu odrezani. Danes so prikupna atrakcija in jih lahko vidimo, kako poležavajo na skalah in se nastavljajo sončnim žarkom. V videu boš videl, kako ljubki so.
Kako še drugače rečemo sladkovodnim tjulnjem, ki živijo samo v Bajkalskem jezeru?
- Nerpe
- Alpake
- Nutrije
- Surikate
